Prispevek je nastal vzporedno s srečanjem »Laibach: družbeno-kulturni okviri in kratki stiki«, ki se je odvijalo 21. februarja letos v Mladinskem centru Podlaga v Sežani s ciljem, da bi večer posvetili slovenski glasbeni skupini Laibach in umetniškemu gibanju NSK 1. Gre za pomembni skupini, ki se prepletata in razpolagata s številnimi zvestimi oboževalci tako širom po Evropi kot tudi drugod po svetu. Hkrati gre za skupini, ki sta v teku let ohranili nek poseben status neodvisnosti od usklajenih vzorcev, komercialnih logik in umetniških struj. In ki sta najbrž dober del slovesa pridobili prav zaradi težnje po ohranjanju omenjene neodvisnosti oziroma po preseganju vzorcev, kar je med drugim sprožilo zanimanje številnih glasbenikov, intelektualcev in kulturnikov.
Najbrž je napočil pravi trenutek, da se o teh skupinah spregovori v tej novi luči, ki dejansko želi vsebovati nek poučni element. Dejstvo, da nam je omenjeno srečanje uspelo prirediti tik pred izidom nove zgoščenke zasedbe Laibach z naslovom »Spectre« pri londonski založbi Mute Records, nam predstavlja pomembno dodano vrednost. V teku srečanja so o različnih vidikih skupine Laibach oz. NSK-ja spregovorili prof. Aleš Erjavec, Gorazd Brne in avtor tega prispevka – spodaj podpisani Mitja Stefancic. Za začetek bom podal splošni opis o tej skupini, kasneje pa bom skušal opisati politično (ne)opredeljenost te skupine oziroma razloge, zakaj so Laibach primerni za mlade poslušalce (recimo poslušalce od dvajsetih do tridesetih let starosti).
Splošni podatki o skupini Laibach
Za uvod bi navedel nekaj splošnih podatkov o skupini Laibach oziroma o NSK-ju. Skupina Laibach je nastala junija leta 1980 v Trbovljah − to je mesto, ki leži v osrčju Slovenije in je bilo v minulih desetletjih znano po kakovostnem premogu in po več stoletni rudarski zgodovini. Nastanek je sovpadal z gospodarsko krizo, ki je udarila po Sloveniji in bivši Jugoslaviji: »povečanje zunanjega dolga, ki je do sredine osemdesetih znašal že 20 milijard dolarjev, hud trgovinski primanjkljaj, strašna inflacija, ki je bila leta 1980 že 20-odstotna, kmalu zatem že 45-odstotna… rekordna brezposelnost, stagnacija, nižanje standarda, devalviranje dinarja, redukcija elektrike« (Štefančič, 2012, str. 59) 2.
Zasedba Laibach se je v osemdesetih in devetdesetih letih uveljavila predvsem na glasbenem področju, saj je v teku let izdala številne albume, zgoščenke in priredbe pesmi znamenitih in legendarnih skupin, kot so Beatles, Rolling Stones, the Queen in Europe. Predelala je nekatere pesmi znanih evropskih in ameriških glasbenikov, na primer Sergea Gainsbourga in Boba Dylana, klasičnih mojstrov, kot sta Bach in Wagner; pred nekaj leti pa je posodobila celo nekatere državne himne (priredbe so zaobjete v zgoščenki »Volk« iz leta 2006) 3.
Skupaj z nekaterimi drugimi umetniškimi kolektivi (IRWIN, Scipio Nascisce) je ta skupina leta 1984 odločilno prispevala k nastanku umetniškega gibanja Neue Slowenische Kunst (NSK), katerega umetniški izdelki so danes zelo cenjeni.
Literatura:
Brne, G. (2004), Laibach: dediščina punka? Slovenski punk in Laibach (1980-1987). Diplomska naloga. Filozofska Fakulteta, Ljubljana.
Brne, G. (2014), Kaj je Laibach? Ali, slovenski punk vs. Laibach: stičnosti v navezavi na strategijo in formo, predstavitev, Sežana: MC Podlaga, 21.2.2014.
Erjavec, A. (1996), K podobi. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
Goddard, M. (2006), We Are Time: Laibach/NSK, Retro-Avantgardism and Machinic Repetition, Angelaki: A Journal of the Theoretical Humanities, 11(1), str. 45-54.
Osborne, P. (1996), A Critrical Sense: Interviews with Intellectuals. London: Routledge.
Rebolj, R. (2003), Umetnost v totalitarnem demokratičnem političnem sistemu na primeru skupine glasbene Laibach. Diplomska naloga. Fakulteta za Družbene Vede, Ljubljana.
Štefančič, M. (2012), Teror zgodovine: kako je Laibach na začetku osemdesetih premaknil nacijo, partijo in filozofijo. Ljubljana: UMco.