S pojavom kriptovalut na spletu in v medijih je smiselno, da osvetlimo njihovo tehnično in ideološko ozadje.
Kriptografija in kriptovalute
Kriptografija ( gr. kryptos-skrit in graphein-pisati) je znanstvena disciplina varnega, šifriranega komuniciranja v prisotnosti aktivne tretje osebe, ki poskuša ali prebrati ali spremeniti podatke. Disciplina dešifriranja zakodiranega sporočila se imenuje kriptoanaliza, veda, katere veji sta ti dve znanosti, pa kriptologija. Šifriranje sporočila poteka po nekem algoritmu, s katerim ustvarimo šifrirano sporočilo. Za dešifriranje sporočila je potrebno poznati ključ, se pravi metodo postopka šifriranja. Načeloma poznamo klasično in moderno kriptografijo. V klasično kriptografijo se uvrščajo vsi poskusi šifriranja podatkov od Špartancev do nemške Enigme. Zanjo je značilna simetrična metoda šifriranja, kar pomeni, da se za šifriranje in dešifriranje uporablja enak ključ. To predstavlja problem v sodobnem času, saj je potrebno prejemniku zaupnega sporočila najprej poslati ključ in šele nato šifrirano sporočilo. S tem se pošiljatelj sooča z dodatnim problemom varne izmenjave ključa. Z računalniki so se tako razvile druge, asimetrične metode šifriranja, pri katerih si oseba naredi dva ključa-javnega in zasebnega. Javni ključ uporabijo tisti, ki ji hočejo poslati šifrirano sporočilo. Prebere pa ga lahko zgolj ona s svojim zasebnim ključem. Na podobni metodi šifriranja temeljijo kriptovalute, kot je bitcoin. Kriptovaluta je digitalna valuta ustvarjena s pomočjo kriptografije. To omogoča varno izmenjavo in velike ovire pri ponarejanju. Tudi v primeru bitcoinov ima uporabnik na voljo javni in zasebni ključ. Javni ključ je njegov bitcoin naslov (npr. 13pAfdGDk3NsrLiNiaApZgUF51aRLzr28B), na katerega lahko sprejema nakazila ali iz katerega lahko nakazila pošilja. Zasebni ključ pa je matematično soroden javnemu ključu in omogoča »zapravljanje« sredstev. Brez zasebnega ključa uporabnik ne more pošiljat bitcoinov iz svoje denarnice.
Kriptoanarhija
Manifest je del širše Cypherpunk subkulture nastale v osemdesetih, ki je tedaj predstavljala razburljiv, nov pogled na družbeno spremembo s pomočjo tehnološkega opolnomočenja posameznika. Kriptoanarhični manifest zajema celotno aplikacijo kriptografskih znanj na digitalni svet in pri tem je na trenutke preroški. Ali je preroški tudi v končni fazi, ko primerja kriptografijo in njene posledice s tiskom bo pokazal čas. Zaenkrat lahko sodimo zgolj njegove konkretne napovedi glede posledic kriptografije v digitalnem svetu. Marsikatera metoda, ki jih našteva, je našla svojo pot v javne institucije in tako postala del rutinirane prakse in ne vzvod za rušenje družbene super-strukture.
Na eni strani je metoda nesimetričnega šifriranja prisotna tako pri digitalnih potrdilih, ki so potrebna za spletno bančništvo kot tudi pri generiranju naslovov in gesel kriptovalut kot je bitcoin. Na drugi strani je kriptografija opolnomočila pojav »whistleblowinga« kot v primeru Wikileaksa. Prav tako je preroški na področju za katerega bi si želeli, da ne bi bil. Govorimo namreč o vzniku digitaliziranih črnih trgov, na katerih lahko naročimo umor, preprodajamo droge in orožje. Kriptoanarhična ideologija takšne posledice implementacije kriptografije sprejme kot samoumevne, kot neizogibno kolateralno škodo. Kot komunističen manifest, katerega simulira, je tudi kriptoanarhičen manifest preveč optimističen in zaradi tega se nam lahko njegova osrednja misel o revoluciji zdi utopična. Pozablja namreč, da ljudje ne razpolagajo s podobno količino kriptografskega znanja kot nekateri digitalni guruji in s tem dejstvom se naj ljudje zgolj sprijaznimo? Naj, v kolikor bi kriptoanarhistična vizija družbe postala realnost, zamenjamo fizične predstavnike v parlamentu za digitalne predstavnike v kleteh po svetu? Primerjava kriptografije s tiskom je sicer na mestu, če bi bila izpostavljena uporaba tehnologije, torej pismenost in razumevanje napisanega kot ključ družbene spremembe. Tako je tudi pri kriptografiji, v kolikor se ji prizna potencial za družbeno spremembo, ključ družbene spremembe kriptografska pismenost ljudi. Sama tehnološka inovacija namreč ni dovolj za družbeno spremembo.
Kriptoanarhistični manifest
The Crypto Anarchist Manfesto, Timothy C. May, 1988
Strah preganja moderni svet, strah kriptoanarhije.
Računalniška tehnologija je na pragu zmožnosti ponuditi posameznikom in skupinam popolnoma anonimno komunikacijo in interakcijo. Osebi si lahko izmenjujeta sporočila, poslujeta in se pogajata o elektronskih pogodbah brez poznavanja Pravega Imena ali legalne identitete drugega. Interakcije preko omrežij bodo neizsledljive s pomočjo širokega preusmerjanja, šifriranih paketov, ki bodo imeli vdelane kriptografske protokole s skoraj popolno zagotovitvijo proti vmešavanju. Ugled bo osrednjega pomena za dogovore, veliko pomembnejši kot so kreditne ocene danes. Tovrstni razvoj bo popolnoma spremenil naravo vladnih regulacij, sposobnost obdavčevanja in nadzora nad ekonomskimi interakcijami ter sposobnost skrivanja informacij. Spremenil bo sámo naravo zaupanja in ugleda.
Tehnologija za to revolucijo, ki bo seveda tako socialna kot ekonomska, je v zadnjem desetletju obstajala le v teoriji. Metode so osnovane na principih kriptografije javnega ključa (asimetrična kriptografija), »interaktivnih dokaznih sistemih ničnega znanja« (ang. zero-knowledge interactive proof systems ) in raznih programskih protokolih za interakcijo, overjanje in potrjevanje. Žarišče so do sedaj predstavljale akademske konference v ZDA in Evropi, pod skrbnim nadzorom NSA (Nacionalna varnostna agencija). Toda šele nedavno so računalniška omrežja in osebni računalniki postali dovolj hitri, da omogočajo praktično realizacijo teh idej. Naslednjih deset let bo prineslo dovolj dodatne hitrosti, da te ideje postanejo ekonomsko smiselne in v bistvu neizogibne. Široko pasovna omrežja, ISDN, šifrirani paketki, pametne kartice, sateliti, Ku-band oddajniki, multi-MIPS osebni računalniki in šifrirni čipi, ki se jih trenutno razvija, bodo nekatere izmed teh tehnologij.
Država bo seveda v skrbi za državno varnost, preprečevanje preprodaje drog, utaje davkov in zaradi strahu pred družbeno dezintegracijo, poskušala upočasniti in zamejiti širjenje teh tehnologij. Mnogo teh skrbi bo upravičenih; kriptoanarhija bo omogočila prosto izmenjavo državnih skrivnosti in bo omogočila trg nelegalnih in ukradenih dobrin. Anonimen digitaliziran trg bo celo omogočal razne ostudne trge za naročanje umorov in izsiljevanja. Različne kriminalne združbe in »tuji elementi« bodo aktivni uporabniki kriptografskih mrež. Toda to ne bo ustavilo širjenja kriptoanarhije.
Tako kot je tehnologija tiska spremenila in znižala moč srednjeveških cehov in družbene strukture moči, tako bodo tudi kriptografske metode v osnovi spremenile naravo korporacij in vladnega poseganja v ekonomske transakcije. Združena z vznikajočimi informacijskimi trgi, bo kriptoanarhija ustvarila likviden trg za vse zamisljive dobrine. In tako kot je na videz malenkosten izum bodeče žice omogočil zamejitev širnih rančev in kmetij in s tem za vedno spremenil pojem posestništva, tako bo tudi na videz malenkostno odkritje iz skrivnostne veje matematike služilo kot orodje, ki bo preščipnilo bodečo žico okoli intelektualne lastnine.
Vstanite, ničesar nimate izgubiti razen bodečih žičnatih ograj!
Uvodno besedilo in prevod: Alen Lipuš