Argumentacijski kotiček
Z besedami lahko napravimo marsikaj: sporočamo in lažemo, laskamo in žalimo, dvorimo in napadamo, barantamo in tolažimo. V pogovoru in komunikaciji jih nemalokrat tudi zlorabimo, če nam to ustreza. Včasih z njimi zavajamo nehote, spet drugič povemo tisto, za kar mislimo, da nekdo želi slišati ali slišimo sami. Oglejmo si običajen način očitno hotene manipulacije z njihovo izbiro.
Ko so varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka osumili, da se ne sme približati svojim otrokom, je to bilo v neobičajnem časovnem in vsebinskem sozvočju z njegovo obsodbo sovražnega govora do pedofilov. Da je Hanžek sam pedofil, ki brani pedofile, so nam verjetno želeli povedati med vrsticami. In ne le takole diskretno, tudi v državnem zboru. Pet poslancev SNS, vsi razen Zmaga Jelinčiča, je glede tega zastavljalo poslanska vprašanja, četudi po poslovniku Hanžkovo zasebno in družinsko življenje tam nima kaj iskati. Je šlo za ceneno obliko diskreditacije? Varuh, ki mu skupaj z otroki grozijo, je po številnih prepričljivih demantijih, tudi bivše žene in omenjenih otrok, napovedal, da je na Okrožno državno tožilstvo dal predlog za pregon zaradi kaznivega dejanja obrekovanja, vložil pa bo še civilno odškodninsko tožbo. Po njegovem je bil ob tem zlorabljen institut poslanskega vprašanja, v javnost pa so bili posredovani izmišljeni podatki. Poročila o njegovi napovedi ovadb so bila presenetljiva: na spletnem portalu www.24ur.com so v naslov zapisali »Hanžek proti SNS« in »Hanžek v boj s poslanci SNS«. (www.24.ur.com, 10.5.2006, podpisani avtorji: STA/Š.Z./I.H.) Na spletnem portalu Dela so storili nekaj podobnega. Zapisali so »Hanžek bo obračunal s poslanci SNS«. (www.delo.si, 10. 5. 2006, podpisani: J.Z./STA)
S čim upravičiti in razložiti nenavaden vojaški žargon, s katerim so bile pospremljene novice o varuhovi kazenski ovadbi? Mar do nje nima pravice in ali je kakšen poseben »obračun«, če se kdo med nami zgolj pravno brani pred po njegovi presoji podtaknjenimi zgodbicami, širjenimi nalašč in premišljeno? Negativne konotacije, ki jih sprožata »boj« in »obračun«, so jasno zaznavne. Da za njimi stoje novinarji in uredništva resnih medijev, bi moralo skrbeti. Ker sploh ne opisujejo okoliščin, temveč evocirajo nekakšen interni spopad med protagonisti, s tem pa izkrivljajo in maličijo dejansko stanje. Razen tega lahko na mestu »obračuna« stojijo strte usode in strah, prizadetost in uničena razmerja. V argumentacijski teoriji poznamo več vrst manipulacij, zlorab ali nehotenih besednih zmot. Omenjena je videti obarvana z govorom proti človeku, saj je vsebinsko neustrezna, z intendirano napačno izbiro »označevalcev« in obtežena s pristranskim, do varuha zlohotnim razumevanjem, ki se ga sugerira odjemniku novic.