Dokumentarna serija v šestih delih
Nedavno so na nemško-francoskem programu Arte predstavili šestdelno dokumentarno serijo, ki je pod drobnogled vzela zgodovino in razvoj kapitalizma. V serije se »sprehodimo« od nastanka prosto-trgovinskega gospodarstva preko aktualne trgovske logike do nerazumevanja komunizma Karla Marxa.
V kontekstu finančne krize dokumentarna serija teorije sedmih priznanih in pomembnih ekonomistov (Adam Smith, David Ricardo, Thomas Malthus, Karl Marx, John Maynard Keynes, Friedrich Hayek in Karl Polanyi) obravnava s povsem nove perspektive. Od kod prihaja kapitalizem? Se je razvil z naravnim razvojem družbe? Raziskave v 22 državah so razkrile vzpon novih ekonomskih ikon in neusmiljeno rušenje starih. V šestih zanimivih delih je popularno dojemanje ekonomije obrnjeno na glavo. Več kot 20 uglednih strokovnjakov s področja ekonomske teorije v pogovorih reflektira razvoj ekonomije od leta 2008 naprej in prevprašuje najvidnejše in najpomembnejše ekonomsko-politične mislece iz zgodovine kapitalizma. Tako v seriji med drugim spregovorijo o tem kako so bili poudarki uspešnice Adama Smitha »Bogastvo narodov« (The Wealth of Nations) iztrgani iz konteksta in uporabljeni za politične namene, kako je bil Marx s svojo edinstveno in prodorno analizo takratnega kapitalizma postavljen na »stranski tir« in kako je med tem postala družba tista, ki služi gospodarstvu in ne več gospodarstvo družbi.
Adam Smith in prosti trg
Prvi del dokumentarne serije pod lupo vzame Adama Smitha in prosti trg. Padec sovjetskega imperija je pomenil tudi konec komunizma. Mnogi so imeli kapitalizem za edini delujoči ekonomski sistem. Od finančne krize v letu 2007 naprej se ta teza zdi več kot vprašljiva.
Večina ekonomistov in nekateri zgodovinarji so mnenja, da je tržno gospodarstvo kot ga imamo danes, prvi opisal Adam Smith v svoji knjigi »Wealth of Nations« (Bogastvo narodov), dokončno pa se je oblikovalo v času industrijske revolucije. V oddaji ta običajen pogled zavrnejo in nas popeljejo na potovanje skozi 500 letno zgodovino polno presenečenj. Preiskava zgodovine kapitalizma nas vodi do kitajskega admirala, do utrdb v Gani, kjer so zadrževali ujete sužnje in čez Atlantik v rudnike zlata v Novem svetu. Tu je dejanski izvor našega današnjega gospodarskega sistema: odkritje Amerike je prineslo globoko globalno spremembo in z njo temeljni prelom uveljavljenih družbenih struktur.
Vir: http://www.arte.tv/guide/de/044979-001/der-kapitalismus-1-6
Z angleškimi podnapisi: https://www.youtube.com/watch?v=V_J8JUeyKAo
Adam Smith in »Bogastvo narodov«
The Wealth of Nations (Bogastvo narodov) Adama Smitha je popularna in pomembna knjiga, ki jo od nastanka v letu 1776 nenehno na novo odkrivamo. Za mnoge velja za »Biblijo« novega gospodarskega sistema. V drugem delu dokumentarne serije je s konkretnimi primeri predstavljeno, kako so bili ključni odlomki iz knjige vzeti iz konteksta in uporabljeni v politične namene. V okviru prizadevanj, da bi delo povzdignili v ekonomski testament, so bila določena družbeno-politična razmišljanja Adama Smitha preprosto prezrta.
Vir: http://www.arte.tv/guide/de/044979-002/der-kapitalismus-2-6
Z angleškimi podnapisi: https://www.youtube.com/watch?v=H1xYBljlGF0
David Ricardo in Thomas Malthus – to naj bi bila svoboda?
Čeprav je vedno znova ostro kritiziran, je kapitalizem kot osnovni gospodarski sistem preživel tudi nedavno gospodarsko in bančno krizo ter še naprej narekuje naša življenja. Čas je, da se ponovno bolj natančno seznanimo z načeli tega gospodarskega sistema. Tretji del dokumentarne serije se tako ukvarja s teorijami kapitalizma David Ricarda in Thomasa Malthusa.
David Ricardo in Thomas Malthus mnogim nista tako znana kot Adam Smith. Vendar pa sta igrala ključno vlogo pri izgrajevanju britanske družbe 19. stoletja. Davidu Ricardu gre zasluga za teorijo primerjalnih prednosti, ki je v zadnjih 40 letih logiko trga privedla v ekonomijo čedalje bolj globalne delitve dela. To je sprožilo globoke družbene in politične spremembe, kar je cena, ki jo plačujemo za domnevno naraščajočo blaginjo vseh. Toda kakšna je bila vizija Davida Ricarda in kakšno je ozadje, na katerem je njegova teorija nastala? So spremembe v zadnjih 40 letih utemeljene na teorijah zgodnjega 19. stoletja, ali pa jih je mogoče bolje razumeti s političnimi in gospodarskimi interesi našega časa?
Vir: http://www.arte.tv/guide/de/044979-003/der-kapitalismus-3-6
Z angleškimi podnapisi: https://www.youtube.com/watch?v=Xuv7YBI1AtI
In če bi Karl Marx vendarle imel prav?
V četrtem delu dokumentarne serije o kapitalizmu spregovorijo o Karlu Marxu. Z razpadom Sovjetske zveze in padcem berlinskega zidu, je komunizem končal v podzemlju zgodovine in z njim tudi Karl Marx. Ampak od krize leta 2008 naprej, je vprašanje ali je bil Marx dejansko pravilno razumljen, ponovno dovoljeno. Nismo z Marxom in demonizacijo danes tabuiziranega sistema na stranski tir postavili tudi izjemno jedrnate analize takratnega kapitalizma? Ali ni Marxova analiza kapitalizma še vedno eden najbolj prodornih spoprijemov s sodobnim svetom sploh?
Vir: http://www.arte.tv/guide/de/044979-004/der-kapitalismus-4-6
Z angleškimi podnapisi: https://www.youtube.com/watch?v=yynz-H3qrxE
Keynes proti Hayeku – navidezni dvoboj?
Peta epizoda serije se ukvarja z znanstvenim dvobojem med avstrijskim ekonomistom Friedrichom von Hayekom in njegovim britanskim kolegom Johnom Maynardom Keynesom, ki se skozi temeljne koncepte nacionalnih ekonomij vleče že celo stoletje. Oba učenjaka sta želela kapitalizmu po depresiji v 1930-ih, ki je bila do takrat najtežja, pomagati do novega zagona. Oddaja raziskuje, zakaj in kako je bil ta dvoboj odločen v 1930-ih in zakaj se od takrat vedno znova vrača, še posebej pa po gospodarski in finančni krizi leta 2008.
Vir: http://www.arte.tv/guide/de/044979-005/der-kapitalismus-5-6
Z angleškimi podnapisi: https://www.youtube.com/watch?v=N3SmgQodJGQ
Karl Polanyi – ekonomija kot del človekove kulture
Zadnji del dokumentarne serije se ukvarja z ugotovitvami avstrijsko-madžarskega ekonomista Karla Polanyia, ki je raziskoval izvore našega današnjega gospodarskega sistema.
Madžarski ekonomski zgodovinar in znanstvenik Karl Polanyi, ki je po prvi svetovni vojni poučeval na univerzi na Dunaju, kasneje v Londonu in nazadnje na Univerzi v New Yorku, je bil verjetno daleč pred svojim časom: njegovo svarilo pred tem, da bi družba služila gospodarstvu, ne pa obratno, najdeva v 21. stoletju več posluha, kot za časa njegovega življenja. Njegove študije antičnih družb Sumercev in Babiloncev lahko ponudijo poučna spoznanja o svetu po letu 2008, v katerem morajo zadolžene države do skrajnosti varčevati in v katerem so demokratično izvoljeni predstavniki ljudstva nemočno prepuščeni na milost in nemilost anonimnim odločitvam finančnih trgov.
Vir: http://www.arte.tv/guide/de/044979-006/der-kapitalismus-6-6
Z angleškimi podnapisi: https://www.youtube.com/watch?v=D8zr7BervQQ