19. 3. 2023 Cenzurirano

Kako vlada izvršuje 7. člen ustave republike Slovenije?

Avtor:

Po navedenem členu Ustave Republike Slovenije so država in verske skupnosti ločene. Verske skupnosti so enakopravne, njihovo delovanje pa je svobodno. Pa je temu res tako?

Nekaj statističnih podatkov za začetek ne bo odveč, da se lahko lotim opisa, kako je v Republiki Sloveniji Katoliška cerkev ločena od države. Tokrat namenjam razmišljanje zgolj Rimokatoliški cerkvi.

Po še vedno uradnem državnem popisu leta 2002 je bilo 1.135.626 ali 57,8 % prebivalcev opredeljenih za katoliške vernike. V Sloveniji je bilo januarja 2023 2.110.547 prebivalcev. Za leto 2021 so zbrani podatki, da je bilo v Sloveniji 2.108.977 prebivalcev in od tega je bilo Katoliških vernikov po cerkveni statistiki za leto 2021 1.507.477 ali 71,48 %. Katoliška cerkev ima 697 teritorialnih župnij in dve personalni (bolniška župnija v Ljubljani ter univerzitetna v Mariboru). Skupaj obsega 2.386 cerkva. V Katoliški cerkvi v Sloveniji je leta 2021 delovalo 13 nadškofov in škofov, 976 duhovnikov (721 škofijskih in 255 redovnikov), 40 stalnih diakonov, 44 misijonark in misijonarjev, 430 redovnic ter 633 laiških katehistinj in katehistov. Zaradi urejenih demokratičnih odnosov med državo in cerkvijo Republika Slovenija nameni zelo veliko sredstev državnega proračuna za delovanje katoliške cerkve. Verski uslužbenci Katoliške cerkve in srbske pravoslavne cerkve Metropolija zagrebško-ljubljanska so v letu 2020 (v času Janševe vlade) prejeli skupno dobrih 1,2 milijona evrov izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, v letu 2021 pa skupaj dobrih 4,1 milijona evrov. In zdaj k nerazumljivim nebulozam, ki si jih je dovolila Janševa vlada. Tik pred iztekom mandata verskim skupnostim in zlasti Katoliški cerkvi na Slovenskem podelila izdatno darilo v obliki 100-odstotnega kritja prispevkov za socialno varnost. Pri tem je spregledala vsa opozorila vladne zakonodajne službe, da pomoč ni v skladu z zakonom o verski svobodi in najbrž tudi ne z ustavo.

Drži. Urejeno razmerje med državo in verskimi skupnostmi je eden od ciljev demokratičnih držav in pomeni dolgoročno investicijo v izboljšanje odnosov v celotni družbi, sožitje med državljani, pa tudi v povečanje stabilnosti in mednarodnega ugleda posamezne države. Urejeno razmerje po eni strani pomeni, da je na pregleden način urejeno financiranje vsake cerkve oziroma verske skupnosti, po drugi strani pa so določeni tudi jasni pravni okviri za morebitno pridobitno naravnano delovanje verskih skupnosti in za obdavčevanje njihovih tovrstnih prihodkov. Zelo pomembno načelo je, da ena cerkev oziroma verska skupnost kljub svoji prevladi (glede števila vernikov) ni favorizirana na račun drugih (pa je še kako zelo favorizirana Katoliška cerkev), saj to lahko povzroči občutek prikrajšanosti in neenakopravnosti pri pripadnikih drugih verskih skupnosti. Urejeno razmerje med državo in cerkvijo je pomembno za vse državljane in ne le pripadnike verskih skupnosti (Državi zbor RS, 2010). Na spletu lahko preverite, koliko namenja država Katoliški cerkvi vsako leto v primerjavi z vsemi ostalimi verskimi skupnostmi v Sloveniji.

V zadnjem obdobju, ko se vsi skupaj trudimo zagotoviti za človeka dostojno plačilo po delu, normalne pokojnine za 40 let dela in s tem plačevanja davkov državi, se enostavno ne morem sprijazniti z dejstvom, da se milijoni letno stekajo (upam, da ne več dolgo) za delovanje RKC, ki ima (in je ob denacionalizaciji dobila vrnjeno zelo veliko bogastva v naravi), kar ni nobena skrivnost. Samo nekaj podatkov, da spomnim nevedne slovenske davkoplačevalce. Država je samo Nadškofiji Maribor v denacionalizaciji vrnila 5,2 milijona za gozdove. Denacionalizacijski upravičenci RKC so v 23 letih dobili nazaj za slabih 2,1 milijarde evrov premoženja v naravi ali v obliki odškodnine. Nadškofiji Ljubljana so samo na Gorenjskem vrnili več kot 15.000 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov, glavnino v Triglavskem narodnem parku. Pa ne pozabimo propadlih cerkvenih holdingov Zvon 1 in 2, kjer so »meni nič, tebi nič« pospravili 800 milijonov. Nihče ni bil nič kriv, saj se napake cerkvenim dostojanstvenikom odpustijo, ko stopijo iz zakristije oz. spovednice.

In še bi lahko našteval. RKC pa nenehno moleduje, da nima denarja. Ne more plačevati socialnih prispevkov za svoje »zaposlene« dušne pastirje. Moram zapisati, da je nekdanji škof Vekoslav Grmič (kar rdeči škof so ga poimenovali takratni kleriki) bil edini, ki je kritiziral častihlepnost svojih so Katoliških predstavnikov. Od njegove smrti naprej se nihče več ni upal glasno kritizirati »požrežnosti« RKC in hkrati vsakokratnega tarnanja, kako komaj shajajo, da cerkev zapuščajo verniki, da ne morejo skrbeti za svoje sakralne spomenike, da … itd.

Menim, da so odnosi in razmerje med verniki in njihova duhovna svoboda (različnih verskih skupnosti) povsem razumljivi. Manj je nam, davkoplačevalcem, nerazumljivo, da moramo vsi tisti, ki se ob popisu leta 2002 nismo opredelili za katoliške vernike, plačevati Katoliški cerkvi in njihovim dostojanstvenikom iz bruto osebnega dohodka in nas pri tem nihče nikoli ni vprašal po privolitvi, mnenju oz. zavrnitvi.

Versko prepričani davkoplačevalci naj bodo tisti, ki več prispevajo za delovanje »svoje« cerkve. Sam ob obisku sakralnega objekta vedno namenim pomoč cerkvi, za ostalo naj poskrbijo verniki. Če že ne bodo mogli biti več botri svojim krščencem in posledično tudi cerkvi, zagotovo to ne bodo vsi davkoplačevalci. Med njimi so namreč tudi istospolni, pripadniki enostarševski družin, ki jih predstavniki RKC nenehno napadajo in kritizirajo, s tem pa hujskajo svoje vernike, in pri njih se v naši državi ne dela razlik. Te nenehno umetno ustvarja in hkrati zavaja lastne vernike rimsko Katoliška cerkev. Le kako dolgo bodo verniki še verjeli, da RKC res nima naglavnih grehov?

Doc. dr. Bojan Macuh

Oznake: