UNESCO svetovni dan filozofije 2023
Osrednji dogodek slovenske edicije svetovnega dneva filozofije 2023, je ponovno potekal v živo, v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru.
Najprej so nas nagovorili slavnostni govorci, v videoposnetku minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije dr. Darjo Felda, v živo pa predsednik Slovenskega filozofskega društva dr. Gašper Pirc, prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost in doktorski študij na FF UM dr. Gorazd Bajc in v imenu Slovenske komisije za Unesco, namesto obolelega dr. Štrajna, dr. Marjan Šimenc. V debati, ki je sledila, so sodelovali dr. Bojan Borstner (Filozofska fakulteta, Maribor), mag. Alenka Hladnik (Gimnazija Kamnik), dr. Zdenko Kodelja (Pedagoški inštitut, Ljubljana) in Maja Vačun (Osnovna šola Selnica ob Dravi). Celoten dogodek je povezoval dr. Miha Debenak (Prva gimnazija Maribor).
Ob dogodku je izšla tudi monografska publikacija z razmisleki trinajstih slovenskih filozofinj in filozofov:
Zbornik (PDF)
Nekaj utrinkov:
Fotografije: prof. Dora Lenart in dijaki II. gimnazije Maribor
Zakaj hodimo v šolo? Morda zato, ker to počnejo vsi? Ali pa zato, da bomo dobili službo? Toda če nekaj počnejo vsi, to še ne pomeni, da je nekaj dobrega in zaželenega. Službe pa se z razvojem tehnologije in družbenih razmer spreminjajo s takšno naglico, da je težko napovedati, kakšni poklici bodo zaželeni že čez pet let, kaj šele čez desetletja, kolikor traja izobraževanje strokovnjaka. Morda pa je smoter šolstva osebnostna rast? Jan Amos Komensky, oče moderne osnovne šole, je bil prepričan, da nam mora vzgoja najprej pomagati postati človek. Naj potem na iz-obraz-bo gledamo kot na “dobivanje obraza,” izoblikovanje posameznika?
Nekateri si šolanja želijo, pa jim to ni dostopno, spet drugi morajo v šolo, kar doživljajo kot prisilo. Aristotel je bil prepričan, da je človek po naravi radoveden. Toda za učence se velikokrat zdi, da se v šoli dolgočasijo. Zakaj je učenje pogosto muka, če pa naj bi po naravi radostno težili k spoznavanju novega? Bi se morala šola prilagajati spontanosti in igrivosti otroka, kot sta bila prepričana Locke in Rousseau, ali pa je njena vloga v discipliniranju posameznika, da tako doseže svojo avtonomijo in svobodo, kot je bil prepričan Kant?
Vsem tem vprašanjem o šolstvu se danes pridružujejo še dileme, povezane z umetno inteligenco in njeno etično uporabo v pedagoškem procesu. Lahko pisnim izdelkom učencev še zaupamo, če pa so besedilotvorna orodja na dosegu roke? Bodo zmotljivega človeškega učitelja kmalu zamenjali “vsevedni” algoritmi in aplikacije, ali pa je pogovor z učencem nekaj, čemur nikdar ne bo kos noben “bot”? Kaj se dogaja s “kritičnim mišljenjem” v času “pametnih” naprav in kaj z avtonomijo v dobi avtonomnih sesalcev?
Filozofija kot kraljica znanosti nam lahko pomaga ne le pri odgovarjanju na vse te pereče izzive, pač pa tudi odpira nova vprašanja, ki se nam zastavljajo v navezavi na sodobno šolstvo. Predvsem zaradi tega, ker njen temeljni cilj spraševanje tako o spoznanju kot o človekovem življenju in njegovem smotru, kar je hkrati tudi naloga vzgoje in izobraževanja. Noben učitelj namreč ne more opravljati svojega dela, ne da bi si vsaj po tihem odgovoril na vprašanje o tem, kako človek spoznava svet in kakšen naj v njem postane. Ravno zaradi tega je njena refleksija vzgoje in izobraževanja nujna, še sploh danes v Sloveniji, ko poteka kurikularna prenova, piše se nov nacionalni program za področje šolstva, zmanjkuje učiteljev, vrstijo se posveti, digitalizacija obeta, da bo temeljito spremenila pogoje dela v šoli, umetna inteligenca pa se ponuja, da bi mislila in pisala namesto nas.
Toda filozofija ni le nema priča človekovega spoznavanja in razvoja, pač pa pri njem aktivno sodeluje: ravno zaradi tega mesta v šolstvu nima zgolj kot opazovalka od strani, pač pa tudi kot predmet, ki učencem pomaga negovati najžlahtnejše zmožnosti. Mednje prav gotovo sodi spodbujanje sodelovalnega, skrbnega, ustvarjalnega in kritičnega mišljenja, kar je eden izmed ciljev Filozofije za otroke. Poleg tega kot obvezni predmet v gimnazijah predstavlja temelj splošne razgledanosti posameznika, pomaga pa mu negovati tudi ključne sposobnosti aktivnega državljanstva. UNESCO dan filozofije 2023 zato v Sloveniji posvečamo tematikam, ki se začnejo odpirati, kadar gre filozofija v šolo.