Avizo
Kot obljubljeno smo prekinili dopust, da vam serviramo novo izdajo filmske oddaje Filmsko vrtoglavo. Tokrat z prav posebno in ekskluzivno glavno temo – odmevom iz pred nedavno končanega filmskega festivala v hrvaškem obmorskem mestecu Motovunu. Ob tem vam bomo v oddaji ponudili tudi nekaj stalnic. V Ozvočenem bomo poslušali svojevrsten album “Music for Film, Television and Radio” elektronskega dua Harmonic 33. V Filmočveku pa bomo kot običajno preleteli nekaj zanimivejših filmskih novic. Želimo vam prijetno spremljanje oddaje!
GLASBA: Optigan
OZVOČENO
Priznani in cenjeni producent elektronske glasbe Mark Pritchard in njegov sodelavec David Brinkworth sta pod imenom Harmonic 33 lani izdala svojevrsten album z naslovom “Music for Film, Television and Radio”. Že iz naslova plošče gre zlahka razumeti njen namen. Glasbo bi namreč najlažje opisali z že skoraj pozabljenim pojmom »library music«, ki je danes tako rekoč izumrli glasbeni žanr. Gre za to, da so se nekoč dela anonimnih studijskih tehnikov arhivirala in koristila za potrebe raznih izobraževalnih filmov, televizijskih serij ali kot podlage radijskemu programu. To je bilo veliko ceneje kot plačevati pravice za avtorsko zaščiten material. Današnja situacija v surovem kapitalizmu je takšnemu razmišljanju seveda nenaklonjena. Tako je “Music for Film, Television and Radio” pravi spomenik tem preteklim in že skoraj pozabljenim glasbeno-filmskim praksam. Zanimivost albuma je morda tudi v tem, da je glasba na albumu dejansko odigrana in posneta na mikrofone brez dodatnih digitalnih posegov in semplanja, kar dodaja celotnemu vzdušju še dodatno avtentičnost. Celotna plošča je namerno narejena tako, da je, če tega ne bi vedeli, nikakor ne bi mogli uvrstiti v današnji čas.
Vsak komad na albumu označuje oziroma si zadaja za nalogo sugestivno spomniti poslušalca na sceno iz kakšnega starejšega filma ali v njem izgrajuje imaginacijo, skozi katero podoživlja svoje filmske izkušnje. Album je narejen z takšno natančnostjo in razumevanjem medija, da ga je zlahka moč razglasiti za edinstven »hommage« noir filmskemu vzdušju 50ih in 60ih let 20. stoletja.
To so melodije, ki zapeljejo na prvo poslušanje, slišimo lahko glasbo, ki bi jo zlahka podložili pod klasike filmskih mojstrov kot so Kieslowski, Tarkovsky, Kurosawa ali kakšen Herzog.
Naslovi posameznih komadov so vsaki melodiji posebej primerno izbrani in pomenljivi. O uvodnem Optiganu, glasbeni igrački iz polpretekle zgodovine, ne bi izgubljali besed. V podanem vrstnem redu bomo prisluhnili še naslednjim melodijam, ki nosijo naslove: “Carousel”, ki nas spomni na obiske v kakšni hiši strahu ali v cirkusu, »Bossa Nova Supernova« je poklon Bosa Novi, »Funky Duck« je nič druga kot to – Funky račka, »Marrionette« v spomin prikliče otroške izkušnje z marionetami, “Departure Lounge” je mamljiva »old school« lounge melodija, »Long Shadow« je spomin na prenapete grozljivke, album pa svoj vrhunec doseže prav v zadnji melodiji “Planet 54”, ki na najboljši, predvsem pa najlepši možni način zaključuje to noir glasbeno filmsko doživetje, ki smo vam ga pripravili za današnjo filmsko oddajo.
GLASBA: Carousel
KRITIČNI BAZAR
Motovun
motovunski komentar
GLASBA: Bossa Nova Supernova
intervju Kozole
GLASBA: Funky Duck
intervju Oleg Novkovic
GLASBA: Marrionette
intervju Grlic
GLASBA: Departure Lounge
zaključni komentar
GLASBA: Long Shadow
FILMOČVEK (izberi)
Med 30. avgustom in 9. septembrom bo v Benetkah potekala že 63. izvedba najstarejšega filmskega festivala na svetu. V teh dneh so objavili podrobnosti tekmovalnega programa tokratnega srečanja filmske umetnosti. V tekmovalni program je uvrščenih 21 filmov, kar 11 od teh pa je prvencev. Med filmi iz glavnega programa je kar nekaj ameriških, “Hollywoodland” Allena Coultera z Adrienom Brodyjem in Benom Affleckom, “The Black Dahla” Briana De Palme s Scarlett Johansson, Hilary Swank in Joshom Hartnettom, “Children of Men” Alfonsa Cuarona s Cliveom Owenom, Julianne Moore in Michaelom Caineom, “Bobby” Emilia Esteveza s Sharon Stone, Anthonyjem Hopkinsom in Demi Moore in “The Queen” Stephena Freara s Helen Mirren, Jamesom Cromwellom in Michaelom Sheenom.
Od zanimivejših so tu še filmi “Private Fears in Public Places” Alaina Resnaisa, “The Fountain” Darrena Aronofskyja, “La stella che non c’e” Giannija Amelia, “Fallen” Barbare Albert, “Nuovomondo” Emanuele Crialese in “L’intouchable” Benoita Jacquota in drugi.
Izven tekmovalnega programa bosta med drugimi prikazana filma “The Magic Flute” Kennetha Branagha in “Inland Empire” novi film Davida Lyncha. Posebna pozornost bo namenjena ruski kinematografiji, obiskovalci festivala pa si bodo lahko ogledali tudi opuse italijanskih režiserjev Roberta Rossellinija, Luchina Viscontija in Maria Soldatija.
—-
Na svojem domu v Saint Tropezu na Azurni obali je v 87-em letu starosti umrl francoski režiser Gerard Oury, eden mojstrov francoske filmske komedije. Oury je posnel vrsto uspešnic z Louisem de Funesom, Pierreom Richardom in Jean-Paulom Belmondom. V 80-ih letih je razvil komedijski slog, poln filmskih gagov, ki so se priljubili občinstvu. Posnel je filme, kot sta Trije piloti v Parizu in Avantura rabbija Jakoba z Louisem de Funesom, ali Velika pustolovščina (La grande vadrouille) z Jean-Paulom Belmondom, katerega rekorden obisk v francoskih kinematografih je presegel šele relativno nedavni Titanik. Oury je za svoje filme, ki so tako podirali rekorde glede obiska in zaslužka, scenarije večinoma pisal sam. Gerard Oury je kariero kot igralec začel tik pred vojno. Leta 1993 pa za svoje zasluge francoskemu filmu prejel tudi častnega Cezarja za življenjsko delo. Leta 1998 so Ouryja izvolili v Pariško akademijo lepih umetnosti. Zaradi izgube vida je prenehal snemati leta 1999.
—-
Umrl je tudi Benjamin Filipović, čigar režiserski slog smo dobro poznali tudi pri nas. Film »Dobro urejeni mrtveci« je bil posnet v slovenski koprodukciji in je zadnji izdelek tega bosanskega režiserja, ki smo ga Slovenci spoznali že na začetku 90. let, ko je TV Slovenija predvajala kultno humoristično serijo Top lista nadrealistov.
Režiser je umrl v starosti 44 let. Bil je diplomant praškega FAMU-ja, leta 1990 je posnel prvenec Praznik v Sarajevu in sodeloval pri kultni televizijski seriji Top Lista Nadrealistov. V letih 1992-1995 je delal na filmu Mizaldo-konec teatra, postavil niz gledaliških predstav in gostoval kot profesor na nemških filmskih šolah. Leta 1996 je bil eden od ustanoviteljev TV postaje OBN, kjer je delal kot urednik. V tem času je posnel tudi kratki film Super dobra ideja, ki je bil leta 1997 v Barceloni nagrajen z Grand Prix Europe za najboljši kratki film. Med leti 2002 – 2006 je bil predsednik Združenja filmskih delavcev BiH, od leta 1998 je poučeval na Akademiji dramskih umetnosti v Sarajevu in Tuzli. Pred kratkim je dobil tudi vabilo iz ZDA, kjer naj bi na nekaj filmskih šolah poučeval kot gostujoči profesor. Leta 2005 je posnel svoj drugi celovečerni film Dobro urejeni mrtveci, slovensko-bosansko koprodukcijo. Premiera filma je bila pred enim letom na filmskem festivalu v Sarajevu, film pa je obiskal tudi festivale v Varšavi, Chicagu, Kijevu in Kairu.
—-
Med 15. in 22. julijem je bil v Pulju filmski festival, ki je najstarejši hrvaški festival te vrste. Velika zlata arena 54. puljskega filmskega festivala je pripadla filmu Sve džaba režiserja Antonija Nuiča.
Nagrada v kategoriji najboljši igralec je pripadla Krešimiru Mikiču za vlogo v filmu Put lubenica, stranska pa Emirju Hadžihafisbegoviču v filmu Karavla, ki je nastal v slovenski koprodukciji. Zlato areno za najboljšo glavno žensko vlogo je prejela Zrinka Cvitešič za vlogo v filmu Što je muškarac bez brkova, z nagrado za najboljšo stransko žensko vlogo pa so razveselili Natašo Janjič za vlogo v filmu Sve džaba. Temu je pripadla tudi nagrada za najboljšo glasbo, medtem ko sta nagradi za kamero in montažo pripadli filmu Volim te režiserja Daliborja Mataniča. Občinstvo je nagrado zlata vrata Pulja prisodilo filmski uspešnici Što je muškarac bez brkova Hrvoja Hribara. Kot mladi debitant je bil nagrajen Toni Gojanovič za vlogo v filmu Karavla.
Poleg tekmovalnega programa si je bilo mogoče ogledati tudi spremljevalni program, na katerega so organizatorji uvrstili retrospektive, eksperimentalne, kratke in dokumentarne filma. Filmski festival v Pulju je v svojih najboljših dneh kot eden najvidnejših festivalov v tedanji Jugoslaviji, gostil znamenita imena iz sveta filma, med drugim Richarda Burtona, Elizabeth Taylor, Miloša Formana, Johna Malkovicha in Jeremyja Ironsa.
—-
V 85. letu starosti je po dolgotrajni bitki s srčnimi in ledvičnimi težavami umrl Jack Warden, dvakratni nominiranec za Oskarja v filmih Shampoo iz leta 1976, kjer je nastopil ob Warrenu Beattyju, ter Nebo lahko počaka iz leta 1979.
Po mladostnem preizkušanju v boksarskih ringih in 2. svetovni vojni, ki jo je preživel kot padalec 101. letalske divizije, se je preselil v New York in se posvetil igralski karieri, najprej na odrskih deskah, nato na televiziji in na zadnje tudi na veliki platnih, poleg že omenjenih nominacij za Oskarja pa je leta 1976 prejel tudi Emmyja za vlogo v filmu o ameriškem nogometu Brianova pesem.
Mlajši gledalci so ga lahko opazili v debilni seriji filmov Problematičen mulc, kjer je igral zlovoljnega dedka, zadnjo vlogo pa je odigral leta 2000 v filmu Zamenjava moštva, kjer se je ob Keanu Reevesu znova posvečal ameriškemu nogometu.
—–
Legendarni stripar in po sili razmer tudi režiser Frank Miller se bo lotil snemanja še ene stripovske adaptacije. Na velikih platnih bo zaživela zgodba Willa Eiserja The Spirit, ki velja za enega najbolj vplivnih stripov. V primerjavi z večino stripovskih junakov, Spirit, ki sliši na pravo ime Denny Colt, ni obdarjen s posebnimi močmi in bogastvom, ampak je povsem običajen fant, za katerega se je dolgo časa verjelo, da je umrl med poskusom nekega zlobneža, a se vrne in spopade z zlom iz svojega skrivnega ležišča na pokopališču. O junaku je torej moč reči, da s tem ko reši svojo soseščino pokvarjenih politikov, skorumpiranih policistov in zlobnežev, sporoča, da posameznik vendarle lahko spremeni svet.
Frank Miller, ki si je izkušnje režiserja nabral ob snemanju filma po njemu lastni predlogi Mesto greha (Sin City), je že zaposlen z ustvarjanjem osnutka, produkcija filma pa naj bi se začela čez približno leto dni. Pred tem pa naj bi Miller dokončal še snemanje filma Mesto greha 2.
—–
V septembru bo tudi v slovenščini izšla dolgo pričakovana knjiga 1001 FILM s podnaslovom NAJBOLJŠI FILMI VSEH ČASOV. Knjiga, nekakšna filmska enciklopedija, je prevedena že v 19 jezikov, na kar 960 barvnih straneh pa je zbran, kot že naslov pove, 1001 film, ki so ga vodilni svetovni filmski kritiki uvrstili med najboljše filme vseh časov, od Potovanja na Luno iz leta 1902 pa vse do Gore Brokeback iz leta 2005. Poleg filmov bodo bralci v knjigi našli še pregledna kazala po originalnih in slovenskih naslovih, po žanrih in tudi po režiserjih. Torej čtivo, nepogrešljivo na knjižni polici vsakega ljubitelja filmov. Cena knjige po izidu bo 12.900 SIT.
—–
Slovenski filmi v spomladanskih in poletnih mesecih uspešno obiskujejo festivale po svetu in tako nadaljujejo svojo festivalsko pot. Film Uglaševanje režiserja Igorja Šterka je ponovno odpotoval na azijsko celino in bil v marcu prikazan na mednarodnem festivalu v Mumbai-u, nato se je vrnil v Evropo k našim sosedom v Italijo, kjer je bil prikazan v tekmovalnem programu Lecce International Film Festivala, prav v mesecu juniju je bil prikazan in nagrajen na filmskem festivalu v Neaplju. Film bo v avgustu prikazan tudi na enem najpomembnejšem festivalu v Veliki Britaniji – na filmskem festivalu v Edinburgu.
V sklopu projekta EuroCine 25 so bili prikazani štirje slovenski filmi v štirih različnih evropskih mestih: v Bruslju so si ogledali film Predmestje, v Rimu film Delo osvobaja, v Parizu Uglaševanje in v Strassbourgu Ruševine.
Film Odgrobadogroba režiserja Jana Cvitkoviča je v tem letu obiskal že skoraj vse kontinente razen Antarktike, kjer za enkrat še nimajo filmskega festivala. V aprilu je bil film prikazan v Turčiji (Istanbul Film Festival), v Avstriji (Crossing Europe film festival- Linz), v Nemčiji (goEast Film Festival) in v Londonu (East End Film Festival). Maja so si film lahko ogledali naši sosedje Avstrijci v Innsbruck-u (Innsbruck Film Festival), ter ponovno v Nemčiji (Neisse film festival), takoj zatem je film odpotoval čez Atlantik v ZDA na Seattle Film Festival, kjer je bo prikazan s filmom Kaj boš počel, ko boš prišel ven od tu? režiserja Saša Podgorška. Film Kaj boš počel, ko bo prišel ven od tu? je bil prav tako prikazan v Linzu na festivalu Crossing Europe. Odgrobadogroba je junija obiskal Sydney Film Festival v Avstraliji in Festroia Film festival na Portugalskem, kjer je bil tudi nagrajen. Potem je odpotoval na Finsko, na MidNight Sun Film festival, ki ga vodita brata Kaurismaki Ravnokar gostuje na Bližnjem vzhodu, na Jerusalem Film Festivalu, ter v Belgiji na Bruxelles Film Festivalu, sledil pa je še festival v Puli in 13. festival evropskega filma Palič 2006 v Srbiji, kjer je prejel glavno nagrado, Zlati stolp. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da prvonagrajeni film odlikuje “izvirno prepletanje človeških in filozofskih vidikov v pripovedovanju zgodbe o naših neobičajno-običajnih življenjih”.
Delo osvobaja režiserja Damjana Kozoleta je bil prikazan v tekmovalni sekciji goEast Film Festivala v Nemčiji, avgusta pa bo ob Uglaševanju prikazan na festivalu v Edinburgu. V mesecu juliju so si ga lahko ogledali tudi naši južni sosedi, saj je bil prikazan na Hrvaškem na Motovun film festivalu, ter v Srbiji na Palič film festivalu.
Kratki film Child in time režiserke Maje Weiss se je po uspešni projekciji v mesecu marcu na Cairo Film Festivalu vrnil domov.
Slovensko-bosanska-francosko-italijanska koprodukcija Dobro urejeni mrtveci pred kratkim preminulega režiserja Benjamina Filipoviča je imela posebno projekcijo v Luxemburgu, ki je bila namenjena bosanski in slovenski skupnosti, ki živi v tej državi. Projekcija je bila zelo uspešna, saj si je film ogledalo 400 gledalcev.
Film Ruševine režiserja Janeza Burgerja se še vedno uspešno predstavlja v Severni Ameriki, v mesecu marcu je bil prikazan v Chicagu v sklopu Evropskega filmskega festivala, maja pa so si film lahko ogledali v Torontu, prav tako v sklopu Evropskega filmskega festivala. V Evropi pa so si film lahko ogledali na FabioFest-u v Pragi.
Dokumentarni film Peterka: leto odločitve režiserja Vlada Škafarja je bil povabljen na Madžarsko, kjer je bil maja prikazan na Alba Regia Film Festivalu
GLASBA: Planet 54
Za konec bomo danes izjemoma izven rubrike Kinoštanca pogledali še v trenutno edini mariborski kinematograf – multipleks imenovan Kolosej, v katerem vam trenutno na žalost ne ponujajo nič kaj stimulativnega programa. Med manj grešne med grešnimi lahko morda uvrstimo le zadnji film superproduktivnega Claudea Chabrola Pijani od oblasti ter morda še nadaljevanje Piratov iz Karibov, v katerem ponovno briljira Johnny Depp. Med obeti se vsaj Ljubljani nasmiha lanskoletni režijski prvenec Tommya Lee Jonesa »The Three Burials of Melaquides Estrada«. Maribor pa kot ponavadi čaka na boljše čase.
Toliko smo vam uspeli pripraviti za aktualno oddajo. Upamo, da vam je bilo kaj od tega všeč, o čemer nam lahko na dolgo in široko poročate na naš mail naslov filmskovrtoglavo@radiomars.si, ob tem pa vabljeni tudi k obiskovanju naše spletne strani www.filmsko.net. Do naslednje priložnosti, vam želimo obilo lepih filmskih doživetij.
Odjava