V Kidričevem so ustanovili forum proti sežigalnici odpadkov
Opozorili so, da je Slovenija doslej daleč premalo izrabila sodobne možnosti zmanjšanja nastajanj odpadkov, njihovega ločevanja, predelave in ponovne izrabe, da bi lahko sprejela odločitev o gradnji sežigalnice odpadkov
Večer, Sreda, 3.12.2003, SLOVENIJA , avtor: Darja Lukman Žunec, stran: 13
V osnovni šoli v Kidričevem se je v ponedeljek na ustanovnem sestanku civilnodružbene pobude Forum proti sežigalnici odpadkov zbralo čez 80 ljudi, ki so podprli ustanovitev take oblike delovanja. Forum je oblikoval ustanovno listino in izjavo za javnost z naslovom Talum kot država v državi? Cilje in način delovanja je predstavil pobudnik ustanovitve in koordinator foruma dr. Boris Vezjak, forumu pa so se poleg civilne pobude iz Kidričevega pridružile okoljske nevladne organizacije Umanotera, Dea klub in Gaja ter stranka Zeleni Slovenije.
Kaj s preostanki
“Do zadev, kot je načrtovanje sežigalnice odpadkov, imamo lahko različen odnos, toda predvsem ne smemo skrivati glave v pesek. Čeprav so mi mnogi odsvetovali, da bi danes prišel na vaš ustanovni sestanek, sem prepričan, da se težavam ne moreš izogniti tako, da jih nočeš videti. Menim, da je bolj modro, če se z njimi soočimo. Tudi zato sem od ministra za okolje Janeza Kopača ob nedavnem odprtju centra za ravnanje z odpadki v Gajkah hotel izvedeti, ali še vedno načrtujejo sežigalnico odpadkov v našem kraju, in to kljub sklepu občinskega sveta in referendumsko izraženi volji ljudi. Odgovoril mi je, da so v ministrstvu sprejeli smernice, po katerih želijo odpadke čim bolj snovno izrabiti, zmanjšati njihov volumen in jih ločevati že pri izvoru, šele potem pa naj bi se odločili, kaj s preostanki, ali jih odlagati ali sežigati in ali torej zanje zgraditi eno sežigalnico ali pa sploh nobene,” je dejal župan Zvonimir Holc.
Marija Škafar iz civilne iniciative proti sežigalnici v Kidričevem, tudi občinska svetnica, je menila, da minister Kopač zavaja javnost, ko pravi, da se bo ministrstvo glede sežigalnic šele odločalo: “V strategiji ravnanja z odpadki, ki so jo izdelali za obdobje 2003 do 2008, piše, da je gradnja sežigalnice odpadkov za severovzhodno Slovenijo v Kidričevem prioriteta. Vendar minister, ko govori o še potrebnih študijah, prav gotovo dobro ve, da so te študije že zdavnaj končane, in najbrž tudi ve, da tukaj obstajata civilna pobuda in rezultat referendumsko izražene volje. Zato se nam zdi nesprejemljivo, da država tukajšnjim ljudem tako laže v obraz.”
Strah pred dioksini
Erika Oblak iz Umanotere je povedala, da je ta organizacija kot ena redkih podala svoje predloge na operativni ravni k vladnemu odloku o ravnanju z odpadki. Predstavila je nekaj podatkov o našem ravnanju z odpadki in ponovila znan podatek, da v Sloveniji snovno izrabimo le 29 odstotkov odpadkov. Le tolikšen odstotek slovenskih odpadkov namreč ne pristane na odlagališčih (ali v morebitnih sežigalnicah), pri čemer Slovenija zelo zaostaja za razvitimi državami. V Nemčiji je denimo količina izrabljenih odpadkov kar 78,3 odstotka in v Avstriji 64,3. Oblakova je prepričana, da je eden najbolj perečih problemov prav naraščajoča količina izdelkov, ki vsebujejo PVC, saj se pri sežigu teh sproščajo dioksini, ki so kancerogeni. Maja Bavdaš je podrobneje nanizala izkušnje lokalnih skupnosti, ki so se morale boriti za zaprtje že postavljenih sežigalnic ali proti njihovi umestitvi v svoj kraj. “Že iz cene, ki so jo predvideli za postavitev sežigalnice v Kidričevem, lahko sklepamo, da načrtujejo cenejše tipe tehnologije, kakršne so denimo postavili v Bolgariji in Romuniji. Iz tega tudi lahko sklepamo, da predvidevajo slabšo tehnologijo, nestalen nadzor nad emisijami, manj kakovostne filtre ali pa čudne posle in nekakšne kompenzacije,” je prepričana Bavdaševa.
“Vsaka novejša sežigalnica je bila v svojem času brezhibna in najsodobnejša, a jo je že v nekaj letih povozil čas. Tudi sežigalnice v razvitih državah, kot so Francija, Velika Britanija in Belgija, kljub visokim zakonskim zahtevam še vedno emitirajo velike količine strupenih snovi v okolje. Med škodljivimi emisijami posebej izpostavljamo dioksine, ki so karcerogeni in sodijo med najhujše strupe v okolju. Tvorijo se pri termični obdelavi odpadkov zaradi prisotnosti klora. Skrb zbujajoče je, da v Sloveniji še danes nimamo posnetka stanja emisij in koncentracij dioksina,” je v imenu Zelenih Slovenije opozoril njihov predsednik Vlado Čuš.
Nobene sežigalnice ali največ dve?
Poleg ustanovne listine foruma so v ponedeljek oblikovali še javno izjavo foruma, ki so jo naslovili Talum kot država v državi? V njej od ministrstva za okolje, prostor in energijo (MOPR) zahtevajo nekatera pojasnila. “V Delu smo 20. novembra lahko prebrali, da glede sežigalnice vlada šele raziskuje, kakšne bodo konkretne količine slovenskih komunalnih odpadkov (?), in da minister Kopač meni, da morda ne bo potrebna nobena sežigalnica ali pa največ dve. Novinar je mnenje ministra za okolje in prostor povzel s trditvijo, da o prihodnosti načrtov sežigalnice v Kidričevem torej ni mogoče reči nič konkretnega. Že dan po objavi pa smo lahko v Večeru prebrali čisto drugo zgodbo. Generalni direktor Taluma mag. Danilo Toplek je priznal, da se pri njih aktivno ukvarjajo tudi s projektom gradnje objekta termične obdelave odpadkov oziroma sežigalnice. Forum proti sežigalnici zato zanima, ali so dogajanja v gigantu Talum nekaj, nad čimer MOPE nima nadzora, in ali potekajo mimo njegove volje in načrtov, saj se vlada po besedah ministra Kopača šele odloča, ali bi postavila kakšno sežigalnico. Tako kot so stvari videti zdaj, je Talum država v državi, ki ravna na lastno pest ne le mimo volje vlade, temveč še bolj mimo volje lokalne skupnosti,” so zapisali v izjavo.