Nevladne okoljske organizacije in Zeleni Slovenije kritično ocenjujejo izpolnjevanje okoljskih ciljev sedanje koalicije
Slovenija – četrtek, 10.07.2008 Tekst: B. M.
Ljubljana – Vladne stranke, Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka in Demokratična stranka upokojencev, so v koalicijski pogodbi 2004-2008 obljubile, da bo vladna koalicija “zavezana načelom trajnostnega razvoja, ki v ospredje postavlja človeka in varovanje zdravega življenjskega okolja”, ter navedle številne obljube na področju okolja.
Vlada je v koalicijski pogodbi napovedala dejavno ukvarjanje z okoljem, po štirih letih pa je jasno, da je kjotski protokol za Slovenijo izgubljen, saj promet izničuje prizadevanja vseh drugih sektorjev za zniževanje izpustov, opozarja Matej Ogrin iz društva Cipra. Barbara Kvac iz društva Focus dodaja, da je bilo načelo »onesnaževalec plača« z uvedbo vinjet grobo kršeno.
Predsednik največje koalicijske stranke Janez Janša je pred dnevi poudaril, da sta glavni točki strankinega programa na prihodnjih volitvah vlaganje v ljudi in ohranitev zdravega življenjskega okolja. Kljub temu nevladne okoljske organizacije delovanje koalicije pod njegovim vodstvom soglasno ocenjujejo z oceno: nezadostno.
“Večina obljub iz koalicijske pogodbe ni bila realizirana,” pravi Barbara Kvac iz Focus Društva za sonaraven razvoj in opozarja, da je bilo veliko okoljskih odločitev sprejetih “brez ustreznih strokovnih podlag ali celo v nasprotju z njimi”, mnenj nevladnih organizacij pa koalicija velikokrat ni upoštevala. Vida Ogorelec Wagner iz Umanotere dodaja, da sta državni zbor in vlada sicer potrdila nacionalni program varstva okolja, ki ga je pripravila že prejšnja vlada, nihče pa še ni ustanovil skupine, ki bi spremljala njegovo izvajanje. Po anketi Zveze ekoloških gibanj programa ne pozna in ne izvaja kar 80 odstotkov slovenskih županov in njihovih občin, trdi Karel Lipič. “Vlada v celotnem mandatu ni pripravila niti enega poročila o stanju okolja, kar je tudi njena zakonska obveza,” poudarja Wagnerjeva in opozarja, da je bilo takšno poročilo nazadnje pripravljeno leta 2002. “Ena od slabosti koalicijske pogodbe je, da obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti sploh ne omenja v poglavjih o regionalnem in tehnološkem razvoju,” pa meni Andrej Klemenc iz Slovenskega E-foruma.
Četudi nekateri sektorji vlagajo precej napora v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, promet izniči vse napore, zato je “v resnici kjotski protokol za Slovenijo izgubljen”, opozarja Matej Ogrin iz Cipre, društva za zaščito Alp. Zaskrbljen je, ker v mestih, kot sta denimo Nova Gorica in Ljubljana, že vrsto let prihaja do rednega (dušikovi oksidi, prašni delci) ali sezonskega (ozon) čezmernega onesnaževanja zraka, pristojni pa tudi po opozorilih evropske komisije ne ukrepajo. Pri ravnanju z vodnimi zajetji dopuščamo milejše omejitve od Evropske unije, opozarja Lipič, koalicija pa ni izpolnila obljube o strogem nadzoru vodozbirnih območij, kar potrjujejo tudi zadnja onesnaženja.
V celotnem mandatu koalicija “kljub intenzivni podpori civilne družbe in nekaterih lokalnih skupnosti ni bila sposobna pripraviti novega kakovostnega predloga zakona o Triglavskem narodnem parku”, zato je danes ta tako daleč od kakovostnega upravljanja in varovanja kot pred štirimi leti, dodaja Ogrin. “Odložimo kar 84,5 odstotka komunalnih odpadkov, kar je sramota,” dodaja Lipič in opozarja, da bi morala Slovenija že do konca tega leta zagotoviti 15 centrov za ravnanje z odpadki in njihovo recikliranje, pa ga niti Ljubljana ne premore.
“Nobenega napredka ni pri izboljševanju energetske učinkovitosti,” pravi Kvaceva in opozarja, da “še vedno ni lokacije za jedrske odpadke, pa že govorijo o gradnji drugega bloka nuklearke”. Da Slovenija z izboljšavami na področju energetske učinkovitosti ne misli resno, kaže tudi neaktivna politika pri uvajanju energetsko varčnih stavb, meni Ogrin in pravi, da bi morala “tu vsaka vlada začeti prenovo lastnih stavb, saj jih v vsakem mandatu prenovi kar nekaj”.
Pohvaliti velja povečanje obsega in kakovosti delovanja Ekološkega sklada, dejavnost Službe vlade za razvoj glede financiranja in pregleda stanja razvoja energetskih tehnologij v Sloveniji in svetu ter ustanovitev Sveta za konkurenčnost oziroma delovne skupine za okolje in gradbeništvo, ki obravnava rabo energije v stavbah, našteva Andrej Klemenc, “ustanovitev Okoljskega centra pa je kljub nekaterim latentnim problemom pomemben premik v krepitvi civilne družbe na področju varstva okolja,” dodaja Ogrin.
Predsednik stranke Zelenih Slovenije Vlado Čuš meni, da bi moral minister Podobnik izraženo namero vladne koalicije o trajnostnem razvoju realizirati tudi z uskladitvijo slovenske zakonodaje z evropsko direktivo o okoljski odgovornosti, “tako pa Sloveniji grozi tožba, saj je pri usklajevanju z direktivo v zamudi že od lanskega aprila,” še opozarja Čuš.
Vida Ogorelec Wagner je sicer prepričana, da omenjena koalicijska pogodba “v ospredje izrazito postavlja gospodarsko rast Slovenije, ne pa človeka in varovanje zdravega življenjskega okolja”.
Okoljske obljube koalicije v letih 2004-2008
Integracija varstva okolja v vse sektorje in sektorske politike. Priprava dolgoročnega nacionalnega programa celovitega varstva okolja. Dolgoročni program zagotavljanja varnosti pred poplavljanjem. Učinkoviti ukrepi za celostno upravljanje snovnih in energetskih tokov (ločeno zbiranje, reciklaža, varstvo zraka, hrup, sevanje, biotska raznovrstnost).Izboljšanje kakovosti voda in dosledno upoštevanje evropskih standardov pri varstvu podtalnice. Uresničevanje ciljev kjotskega protokola. Razvoj obnovljivih virov energije in pospeševanje varne rabe jedrske energije. Uveljavitev zakonodaje na področju varovanja s kemikalijami, ki bo zanesljivo varovala okolje in zdravje ljudi. Sodelovanje z najrazličnejšimi nevladnimi okoljskimi organizacijami.
Okoljski dosežki Slovenije na čelu EU
Sprejetje ključnih političnih odločitev za pravočasno uveljavitev podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja do konca leta 2008.
Krovna direktiva o odpadkih (osnova za nastanek družbe za recikliranje).
Uredba o prepovedi izvoza živega srebra in njegovem varnem skladiščenju.
Direktiva o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike.
Vključitev letalskih izpustov v shemo trgovanja s toplogrednimi plini.
“Slovenija je v času predsedovanja na področju okolja pospravila predale,” je dejal predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering.