Prof. dr. Leopold Škerget, Maribor, 15. 10. 2002
podpredsednik Akademskega zbora Univerze v Mariboru
1) doc. dr. Borut BRATINA; predsednik Akademskega zbora,
2) prof. dr. Željko KNEZ, v. d. rektorja univerze,
3) izr. prof. dr. Anton PLOJ, predsednik Upravnega odbora,
4) prof. dr. Franci CUŠ, prorektor univerze,
5) prof. dr. Zinka ZORKO, prorektorica univerze,
6) Akademskemu zboru Univerze v Mariboru, Senatu univerze v Mariboru, Upravnemu odboru Univerze v Mariboru, Univerzitetni javnosti.
S p o š t o v a n i ,
po odhodu dosedanjega rektorja v Vatikan, je velik del univerzitetne javnosti pričakoval, da se bo obdobje številnih afer in spodrsljajev končno končalo in da bo Univerza v Mariboru strpno in dialoško opravljala svoje poslanstvo in poskušala uresničevati temeljne razvojne naloge in cilje.
“V. D.” – vodstvo naj bi opravljalo nujna opravila in pripravilo vse potrebno za volitve rektorja. Z besedo VOLITVE, se zavzemam izključno za demokratične, poštene in zakonite volitve. Tu pa je bistvo problema.
Številni visokošolski učitelji, pa tudi senatorji, dekani nekaterih fakultet in drugi univerzitetni delavci so v minulih dnevih opozarjali najodgovornejše nosilce funkcij na Univerzi v Mariboru, da bodo letos na univerzi, prvič po osamosvojitvi republike Slovenije, volitve rektorja, kjer bodo rektorja izvolili vsi visokošolski učitelji in znanstveni delavci ter predstavniki študentskih svetov članic univerze.
Skupni imenovalec vseh resnih razprav je bil, da morajo biti volitve rektorja demokratične, poštene in zakonite.
Na osnovi doslej sprejetih odločitev ugotavljam, tako kot številni drugi visokošolski učitelji, da niso zagotovljeni temeljni pogoji, da bi bile volitve rektorja Univerze v Mariboru demokratične, poštene in zakonite.
Dovolite mi, da svoje trditve utemeljim.
Zakon o visokem šolstvu (23. člen) ter Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu (9. člen), glede volitev rektorja določata:
REKTORJA IZVOLIJO VSI VISOKOŠOLSKI UČITELJI IN ZNANSTVENI DELAVCI, KI SO NA UNIVERZI ZAPOSLENI S POLNIM DELOVNIM ČASOM. VOLILNO PRAVICO IMA TUDI PREDSTAVNIK ŠTUDENTSKEGA SVETA ČLANICE UNIVERZE.
Vsak visokošolski učitelj, ki izpolnjuje pogoje, da bi lahko bil izvoljen za rektorja ima pravico, da kandidira in ima pravico, da ga volilci, kot to določa Zakon o visokem šolstvu, volijo ali ne volijo.
In naprej:
Vsak volilec (kot določa zakon) ima pravico, da odloča o vseh kandidatih, ki so izpolnili pogoje.
Nihče, tudi ne akademski zbor, kjer opravljam funkcijo podpredsednika, nima pravice izločevati kandidate z volitvami ali na kakršenkoli drug način.
O KANDIDATIH LAHKO ODLOČAJO IZKLJUČNO VOLILCI, TO JE VISOKOŠOLSKI UČITELJI, ZNANSTVENI DELAVCI IN PREDSTAVNIKI ŠTUDENTSKIH SVETOV ČLANIC.
Kakršnakoli druga odločitev je po mojem mnenju nedemokratična, nepoštena in nezakonita.
Predstavljajte si tragikomičnost volitev v Sloveniji, če bi npr. kandidate za predsednika države najprej “volil” parlament, kjer bi vodilna koalicija “podprla” svoje kandidate, državljani Slovenije pa bi lahko volili že izvoljeno, dogovorjeno ali določeno. Enako velja za letošnje volitve županov. Tudi župane ne bo najprej “volil” mestni svet, volilci pa bi za farso, volili že “pečenega” kandidata.
Univerza v Mariboru si ne sme dovoliti še ene afere, ki bi jo z izvedbo takšne nezakonite volilne farse pahnil na smetišce najbolj zakrnelih, avtoritarnih in nedemokratičnih institucij.
Naj strnem svoj predlog in zahtevo:
Odgovornim osebam univerze kot posameznikom in pristojnim organom univerze predlagam, da zadržijo izvrševanje nezakonitih sklepov, da sprejmejo ugotovitvene sklepe, da so nekatere določbe Statuta univerze, Pravilnika o volitvah rektorja, sklep v.d. rektorja o razpisu volitev in morebitni drugi sklepi in akti, v nasprotju z zgoraj navedeno določbo zakona o visokem šolstvu (ki se nanašajo na volitve rektorja).
Uporabiti je potrebno eno temeljnih pravnih načel, kjer velja pravilo, da v primerih, če nižji pravni akti (statut, pravilniki, sklepi) niso v skladu z zakonom, je potrebno obvezno in direktno uporabiti zakon. Tako menim, da je potrebno za izvedbo volitev rektorja, neposredno uporabiti določbo Zakona o visokem šolstvu in temeljne demokratične principe.
Neposredne volitve, ki so edini garant, da bodo volitve rektorja demokratične, poštene in zakonite, ima še več drugih primerjalnih prednosti.
Vsi odgovorni posamezniki se zlahka izognejo nevarnostim moralnih, pravnih, pa tudi materialnih posledic, ki bi jih kot odgovorne osebe nosile ob dejstvu, da zavestno kršijo zakon in temeljne principe morale in etike ter demokracije v najširšem pomenu besede.
S spoštovanjem in za dialog vedno pripravljen,
prof. dr. Leopold Škerget, l.r.
P.S.: Za demokratične, poštene in zakonite volitve rektorja univerze bi se še posebej zavzeto morali zavzemati potencialni kandidati iz najožjega kroga najtesnejših sodelavcev dosedanjega rektorja, saj bi le na ta način dobili kredit za nazaj in vnaprej.