Novinar Grega Repovž je v julijski izdaji Mladine ovrednotil boj zavarovancev v okviru Zveze društva upokojencev pod vodstvom dr. Mateje Kožuh Novak kot veliko zmago civilne družbe, od katere bi se morali učiti vsi, predvsem pa tisti zaposleni, ki vedo kaj se dogaja v njihovih podjetjih, pa danes molčijo. Novinarju dam prav in upam, da nisem preveč naivna, če verjamem, da se z njim strinja večina slovenskega prebivalstva.
No, pred kratkim smo imeli priliko, da si na TV zaslonu dobro ogledamo in poslušamo argumente, razlage in mišljenje glavnega akterja te groteskne in hkrati dramatične zgodbe o zavarovalnici Vzajemna pod vodstvom predsednika uprave Boštjana Averja.
Bilo je naravnost nepojmljivo to, kar smo videli in slišali. »Zaboga svetoga«, kaj vse se je v tej zavarovalnici dogajalo! To, da se je nanjo, po domače rečeno, »prišlepalo« toliko nekih družb in kopica dobro plačanih svetovalcev iz denarja zavarovancev, to nismo vedeli. Žal. Kar pomeni, da ta zavarovalnica, ki so jo ustanovili zavarovanci (več kot milijon) ni nikoli delovala transparentno, temveč mimo oči in vednosti ustanoviteljev. Teh poslovno-interesnih povezav je bilo več kot preveč, teh ljudi, ki so zaračunavali svoje storitve po cenah, ki so povsem izven dosega normalnega dojemanja in razuma, je bilo prav tako preveč. Kakšna gneča okoli te zavarovalnice! Pomislila sem na pse bulmafiste, o katerih še naprej teče javna debata. Ja, pomislila sem na človeške bulmafiste, ki se med seboj grizejo in so nevarni tudi za širšo družbo. To so sami mladi moški, sicer privlačni po videzu, najbrž cenjeni ekonomisti po poklicu, ampak žal, goli in bosi v pomanjkanju poslovne etike in morale.
Boštjan Aver, ki predava na treh fakultetah in je član več nadzornih svetov ni redek ptič v naši deželi Kranjski. Baje je ljubljenec predsednika vlade, Boruta Pahorja. No, lahko da je to res, okusi so pač različni. Morda ga je očarala njegova, recimo, inteligenca, poznavanje neoliberalne ekonomije, iznajdljivost in trdoživost. Nikakor pa ta človek, kljub vsem tem atributom, s katerimi naj bi se ponašal, nima v sebi niti malo osebne in javne privlačnosti, ne karizme in tudi ni človek, ki bi razumel za kaj v osnovi gre pri vsej tej zgodbi z zavarovalnico. Ja, res je, ne razume, kljub odličnemu ekonomskemu znanju – in zakaj ne, boste vprašali. Oh, odgovor je sila preprost! Ker pač ne razume tistih mnogih zavarovancev, ki prejemajo bedne pokojnine, s katerimi komaj preživijo. Ti ljudje, seveda, niso v njegovem horizontu. Preprosto jih ni. Obstojajo samo kot plačniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. On, predsednik uprave, je imel druge, višje interese. Popolno privatizacijo zavarovalnice, če ne uspe sedaj, bo pač morda bolj uspešen kdaj drugič. Važno je samo to, da imaš cilj, enkrat se bo že dosegel. No, ZDUS mu je zaenkrat to preprečil.
In prav zato mislim, da ni pomembno to, kar se je zgodilo uporni skupini predstavnikov upokojencev. Vemo, za kaj gre. Žaljivo in skrajno nedostojno je bilo ravnanje vodstva Vzajemne, s katerim so jim preprečili udeležbo na seji Skupščine.
Vendar, pri vsem tem je pomembno le, da se je bitka začela in da se nadaljuje.
Želim, da Boštjan Aver odide iz zavarovalnice in da se zadeve uredijo ne samo v korist skupine upokojencev, temveč tudi vseh ostalih skupin zavarovancev.