V Liberalni akademiji ugotavljamo, da je po nedavnem shodu v organizaciji Civilne iniciative za družino in pravice otrok pred parlamentom postalo otipljivo dvoje: da Slovenija počasi stopa na pot ideološke restavracije katolicizma in konzervativnih vrednot, ki nas, ne le glede pravice istospolno usmerjenih, vodijo proč od razsvetljenskih idealov Evrope in spoštovanja temeljnih pravic v Evropski uniji, hkrati pa je jasno tudi, da politično in vrednostno stopicamo za kar nekaj desetletij nazaj.
Žal se množični protesti proti sprejemu novega družinskega zakonika pod zastavo reinstalacije ti. jedrne družine z otrokom kot ciljem zakonske zveze stopnjujejo in dogajajo ravno v času, ko smo bili priča šokantnemu krvavemu uporu proti nadvse miroljubni Paradi ponosa v hrvaškem Splitu. Sprašujemo se, v čem natančno je razlika v miselnih horizontih Ljubljane in Splita, obeh dogodkov, demonstrativne akcije v Ljubljani z zadnje čase obvezno folklorno opravo in podporo ljubljanskega metropolita včeraj ter splitskim napadom na istospolno usmerjene? Razen seveda v tem, da se je hrvaški primer izrodil v fizično nasilje, ki pa smo ga, žal istočasno, v primeru razbitih oken na lokalih v začetku ljubljanske Parade ponosa in pretepenega britanskega turista sredi Ljubljane, le zato, ker je gej, lahko te dni spremljali tudi pri nas?
V Liberalni akademiji smo ogorčeni nad novim valom prikritih ali manj prikritih homofobnih napadov na istospolno usmerjene. Povsem legitimne načine opozarjanja na svoje pravice se razglaša za načrtno homoseksualno vzgojo ali celo prevzgojo, njihove želene in hvalevredne oblike vzgojnega dela pa preganja in demonizira. Še huje, sleherno zavzemanje za pravice istospolnih se satanizira kot obliko naklepnega propagandističnega širjenja homoseksualnih lobijev, naši otroci v šolah pa naj bi bili v domnevni nevarnosti, da bodo spoznali »prednosti« drugačne spolne usmeritve. Glede družinskega zakonika smo svoje jasno stališče povedali že lani in danes obžalujemo nekatere preveč kompromisne rešitve v njem. Prepričani smo, da se v njem ne bo doseglo enakopravnosti in nediskriminatornosti istospolnih partnerjev, prav tako se ne strinjamo s ponujenimi ozkimi definicijami družine, zaradi česar bodo glasovi poslancev slovenske desnice v jasnem nasprotju s temeljnimi ustavnimi in pravnimi postulati v državi. Omenjeno stališče posredno stigmatizira tudi matere samohranilke in vse druge, ne tako redko navzoče oblike družin, ki odstopajo od zanje edino zveličavnega formata mama +oče+otrok(+Sveti duh). Prav tako obsojamo protizakonito vzpodbujanje sovražnega govora in jasno artikulirano diskriminacijo, zaradi česar si pri mednarodnih organizacijah za varovanje človekovih pravic in borbo proti diskriminaciji gotovo ne bomo pridobili nobenega ugleda.
Znova želimo opozoriti na nevzdržnost stališča tistega poslanca, ki se je skupaj z mnogimi protestniki v borbi za »polnokrvno« družino spraševal, kdo da je vprašal otroke, če si želijo imeti istospolno usmerjene starše. Smiseln obrat od tega vprašanja je: »Ali je kdo vprašal otroke, če želijo imeti takega poslanca ali takšnega člana Civilne iniciative za družino in pravice otrok za svojega očeta?« Skratka: ali bi si naši otroci želeli imeti za starša nekoga, ki brez sramu le nekaj dni po krvavih izgredih v Splitu in Ljubljani zagovarja diskriminacijo, neenakost in neenakopravnost istospolno usmerjenih?
Za IO Liberalne akademije
predsednik LA
prof. dr. Darko Štrajn