Še pomnite, tovariši, Rodetov intervju na POP TV za božič 2002? Rode izjavi, da džamija za muslimane ni isto kot je cerkev za kristjane. Kajti prva je “v islamskem pojmovanju politični, kulturni, socialni in verski center. Vprašanje je zdaj, ali so slovenski politiki za to, da je na našem ozemlju neki center, ki je tudi politični in ki predstavlja neko drugo kulturo, neko drugo svetovno silo. To je odločitev, ki je v rokah politikov. In jaz se od tega absolutno distanciram, ker naj prevzamejo svojo odgovornost, ampak naj vedo, kaj delajo.”
Med drugim smo izvedeli tole:
(a) džamija je politični center
(b) (implicitno) katoliška cerkev kao ni politični center
(c) torej je treba biti distanciran proti džamiji, ker je politična
(d) torej je treba posvariti politike, da namesto “saj ne vedo, kaj delajo”, raje “vedo, kaj delajo”, skratka da džamije slučajno ne bi dovolili.
Lep primer svetohlinstva, kajne? Rode, ki je v Sloveniji povzdignil prostor cerkve v politični oder, to očita džamijam. In lep primer verske diskriminacije, v ustavi zajamčene, kajne? H kateri poziva Rode s tem, ko svari politike pred gradnjo džamije!
Nekako ob istem času dr. Anton Stres, mariborski pomožni škof, na Brezjah, v pridigi pri maši za domovino ob dnevu samostojnosti, o svobodi verovanja kot temeljni človekovi pravici in nalogah države reče tole (Večer, 4.1.2002): “Svoboden v veri mora biti vsak posameznik, svobodno pa mora biti prav tako tudi občestvo verujočih, Cerkev. Vero imamo pravico svobodno živeti in izpovedovati v svojem zasebnem življenju in v javnosti. Takšna individualna in kolektivna, zasebna in javna verska svoboda je preizkusni kamen svobodne družbe in naroda. Kadarkoli je nekdo zaradi svojega verskega ali drugega prepričanja prizadet, kadarkoli ga okolje sili, da svoje vere ali prepričanja ne pokaže, temveč ga mora prikrivati, ga ne more suvereno in ob vsem spoštovanju drugih pokazati in živeti, sta njegova svoboda in samostojnost močno prizadeti. Zato mora država skrbeti, da v njeni sredi vlada ozračje ne samo strpnosti kot neke vrste potrpljenja z vernimi, temveč ozračje spoštovanja, ki ga zaslužijo vse velike, temeljne in pristne življenjske človeške vrednote. Ni dovolj, če je država samo nevtralna v tem smislu, da je ta zadeva nič ne briga in se z njo ne ukvarja, temveč mora biti nevtralna le v tem smislu, da nobene ne ovira in ne podcenjuje, skrbi pa, da lahko vsak, ki želi biti veren in se želi v svoji veri, ki si jo je svobodno izbral, izpopolnjevati, vzgajati, izobraževati, računa na njeno državno razumevanje in podporo.”
Med drugim smo izvedeli tole:
(a) vero imamo pravico svobodno živeti in izpovedovati
(b) takšna verska svoboda je preizkusni kamen svobodne družbe
(c) država mora poskrbeti, da v njeni sredi vlada ozračje strpnosti in potrpljenja, spoštovanja.
(d) država mora poskrbeti, da lahko vsak, ki želi biti veren, svobodno izbira, se vzgaja in izobražuje.
In kje je zdaj problem? Seveda v džamijah kot sindromu dopustitve neke verske prakse. Mogoče Rode misli, da Stres nima prav, ko trdi zgornje? Ali pač misli, da islam ni vera, ki jo opisuje, in obstajata Vera in vera, dejansko pa ves čas oba mislita na krščanstvo? Bi naša RKC končno blagovolila dovoliti tudi drugim vernikom versko svobodo, strpnost do njih, možnost zbiranja, vzgajanja in izobraževanja? Bi naša RKC končno enkrat zares tudi mislila tisto, kar reče?
Svetohlinsko, ni kaj!