Bonbonček 57
Po aferi Bumpar so bili Butalci navdušeni. Bumpar je še dalje kandidiral za župana Bržiča. Na plakatih se je pojavljal skupaj s predsednikom stranke in premierjem Bejbejem. Zaradi tega so v neki butalski stranki nanj naslovili vprašanje in ga vprašali, kdaj bo »sestopil z velikih plakatov«, ki v Bržiču sporočajo, da je »Bumpar, ki očitno krši zakone in postaja simbol zasmehovanja resnice in morale, Vaš kandidat«. Konec citata. Kdaj bo torej sestopil simbol posmeha resnici in morali?
Bejbej je bil malce razočaran nad takšnimi vprašanji nekaterih Butalcev. Bolje, da jih ne bi bilo. Škodijo ugledu in motijo duševni mir. Ker kaj se to pravi, da me povezujejo z Bumparjem, če sem pa le na plakatih z njim? Pa četudi sem, naj Butalci povejo, če nisva midva en fleten par! Imava podobno strategijo delovanja, zasluživa si, da sva na plakatih. To so pokazali na lokalnih volitvah. Zato jim je suhoparno odgovoril: »Kar se tiče odločitev, ki so v rokah volivcev, jih stranka prepušča njim. Obenem pa v stranki ne menimo, da smo bolj pametni kot tisti, ki morajo odločati.« Konec citata.
No, ste videli, spet se nekdo pametnega dela. Afne gunca, volivci pa imajo vedno prav. Vedno. Tudi ko se motijo. No ja, kako prepričljiv je Bejbejev odgovor? Na prvo žogo zelo, so rekli Butalci, češ: izvolite kot državljani odločiti. Oni bodo povedali, koga hočejo za župana, ne pa neka stranka, ki godrnja in godrnja. Na drugo žogo je odgovor prepričljiv malo manj, so odvrnili nekateri. Saj nas je Bejbej vendar prevaral. Nekdo ga je vprašal, če podpira Bumparjevo kandidaturo za župana, Bejbej pa odgovarja na nekaj čisto drugega. Izogiba se vprašanju, izmakne se mu, potem pa se pretvarja, kot da je dilema o tem, ali volivci podpirajo Bumparja (in posledično njega). Nak, so odvrnili Butalci, prava dilema je, ali on, Bejbej, podpira Bumparja! Gospod predsednik vlade butalske, spraševali smo vas vendar po tem, če podpirate Bumparja, ne potem, koga podpirajo volivci? Ponovimo vprašanje? Ali podpirate Bumparja? Ne sprašujemo ves, če mislite, ali volivci podpirajo Bumparja? Težko za kapirati? Bo že šlo v glavo, če že ni in je problem drugje.
Bejbejeva manipulacija je učinkovita, ker z njo strese neprijetno zadrego glede tega, kako zelo solidaren je z Bumparjevimi lumparijami. Zdaj je kao vse na volivcih: če so oni za, potem ni težav in problemov. Če so Butalci za lumparije, potem naj jih imajo. Izvorno pa se Bejbej ni rešil, zato bi opozicija seveda morala ponoviti vprašanje in ga loviti na dvojni morali: po eni strani se distancira od svojega poslanca in zahteva njegov odstop, po drugi se ne distancira od njega in ne zahteva njegovega odstopa od kandidature. Kar je seveda višek Bejbejeve, ne le Bumparjeve nemorale.
Zato ni bilo presenečenje, ko je med Bržičane Bumpar prikorakal s svojo ženo. Ni mu bilo nerodno, njej tudi ne. Zraven je gospa vzklikala: on je moj mož, jaz podpiram svojega moža, Bumparja! Kaj pa mislite! Kaj sploh sprašujte. Gospa Bumparjeva je bila zelo zadovoljna. Nič ni verjela zgodbicam o kurbah in kurbi, o podnajemnicah in ljubicah. Ne, tega njen mož pa že ne bi počel! Saj redno hodi k maši in v Brezje. Kardinal Rode mu je lastnoročno v usta vsekal hostijo. Sem videla na lastne oči! Gospod Bumpar, moj mož, je urejen, zvest in prijazen mož, najboljši kandidat za župana. Zadovoljen je bil tudi protikorupcijski Drago Bos. Bos je vzklikal od veselja, kako uglajeno se Bumpar zagovarja pred komisijo. No, bomo že pogledali skozi prste, je dahnil nekaterim na uho. Prijazna fanta, tale Bumpar in Bejbej. Bom lep z njima, da bosta vesela! Bržičani so bili, ko so vse to videli, navdušeni, saj so vendar bili Butalci in so hitro razumeli. Zdaj je Bumparja čakal sicer še drugi krog, ker nekateri zoprni Butalci niso bili dovolj pametni in so nekaj dvomili. Ampak dvoma tu ne sme biti: Bumparja za župana Bržiča!
In ko so tega že imeli dovolj, so Butalci odšli k svoji izvoljenki. Volitve so potekale na starem mestu in odkljukati so morali svojo glavo. Vzeli so zalet, da bi jo objeli. Butn, butn, butn je odmevalo pozno v noč. In ker so bili Butalci, se niso prav nič utrudili.
(Citati so vzeti iz Dela, 18. 10. 2006)