Naša poraba denarja je prežeta z globokim kulturnim in političnim pomenom, medsebojno vplivanje konkurenčnih valut pa nam omogoča vpogled v trenja med kulturami. To je veljalo tako za Rusijo po padcu sovjetskega sistema, kot velja danes za bitcoin. Anarhična virtualna valuta je del širšega kulturnega gibanja, ki se zavzema za tehnologijo in institucije zamenjuje z omrežji. Dolgoročne posledice tega preoblikovanja utegnejo biti še bolj daljnosežne, saj bi prilagodljiva neinstitucionalna valuta lahko postavila temelj širše transnacionalne identitete.
Vsak ekonomist vam bo povedal, da ima denar tri temeljne funkcije: omogoča uporabnikom, da kupujejo, varčujejo in določajo ceno. Ko državna valuta ne izpolnjuje več katere od teh funkcij, jo zamenjajo komplementarne valute. Večina držav je to že doživela, še posebej v času inflacije in negotovosti. V času razpada Sovjetske zveze so ameriški dolarji javno krožili kot “trdna valuta”, kar je omogočalo relativno varnost v turbulentnem obdobju. Tri leta pozneje, ko je prišlo do razpada Jugoslavije, je bila nemška marka tista, ki je lokalnim trgovcem omogočila stabilen sistem določanja cen in varčevanja. Prisotnosti komplementarne valute se je včasih težko znebiti. Še danes, petnajst let po zadnjem padcu ruskega rublja, najemnino v Moskvi pogosto zaračunavajo v dolarjih.
Konkurenčne valute pogosto predstavljajo nasprotji na obeh straneh širšega kulturnega prepada. V času posovjetske tranzicije je bil ameriški dolar več kot le menjalno sredstvo; prežet je bil s kulturnim pomenom, pomenil je sprejemanje Zahoda in njegovo obljubo o bogastvu. Uvedbo novih valut je spremljala ambivalenca, ki je odražala splošno razočaranje posovjetske realnosti. Antropologinja Jennifer Dickinson je ugotovila, da so bili Ukrajinci ob uvedbi nove nacionalne valute »grivne« zmedeni in so jo sprejeli z nezaupanjem in javnim posmehom, saj je bila zanje simbol nestabilnih institucij, ki so jo izdale.
Bistvo je torej, da ima denar veliko več funkcij kot zgolj samo tiste tri, ki sem jih naštel zgoraj. Denar je tudi dokaz zaupanja in političnega spoštovanja ter utelešenje kolektivne dediščine. Keith Hart denarju pravi skupen kulturni spomin. Vasilij Rozanov gre še dlje in obravnava denar kot metafizično povezavo s starimi civilizacijami. Do ostrega nasprotja med pomenskimi konotacijami denarja pride takrat, ko lahko uporabniki izbirajo med dvema valutama. Antropologinja Julie Chu opisuje, kako se na Kitajskem dolar uporablja za darila in nakazila in juan za tržne transakcije. Dolarsko bogastvo obravnavajo kot pridobljeno (morda malo sebično), medtem ko je bogastvo v juanih povezano s korupcijo.
Razumevanje kulturnega pomena denarja je bistveno za razumevanje virtualnih valut. Veliko transakcij v bitcoinih nima nobenega smisla, če nanje gledamo samo z vidika materialne menjalne vrednosti in udobja. Če želimo razumeti, zakaj je nekdo (tudi jaz!) pripravljen opraviti zapleten nakup piva s pomočjo aplikacije na pametnem telefonu, ki potrebuje potrditev globalnega omrežja, namesto, da bi enostavno uporabil zmečkanega petaka v žepu, moramo upoštevati implicitno družbeno vrednost tega denarja, v tem primeru novost in zagotovilo kakovosti, ki sta povezana z uporabo bitcoina.
Poleg tega je lahko denar globoko zasidran v identitetah posameznikov, pomislite samo na to, kako so nacionalisti v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike ponosni na status svojih valut. Celo evro je bil del širših prizadevanj za vzpostavitev popolnoma nove evropske politične identitete, vendar z manj uspeha. Evropska centralna banka je sicer okrasila bankovce s podobami fiktivnih stavb in mostov, ki so vse značilne za določen stil, vendar spet niso dovolj specifične, da bi vzbudile nacionalni čut. Podobe navideznega. Ali, če bi prevedli v grščino, “utopija”. Baudrillard bi to označil za simulaker, predstavo zasnovano tako, da prikrije veliko praznino v Evropi, oziroma politični blok, ki nima občutka za svoj jaz. Ko valuta drsi v krizo, je pomanjkanje fiskalne solidarnosti najbolj očitna praznina od vseh, skupaj s tragičnimi posledicami. Kulturni pomen denarja ignoriramo na lastno odgovornost.
V nasprotju z evrom, ki deluje od zgoraj navzdol, je bitcoin valuta od spodaj, ki nima drugih ciljev, o katerih bi se sporazumeli, razen tega, da je bil sprejet. Vendar bitcoin kljub vsemu vsebuje elemente kulturne identitete. Ta identiteta ni nujno biti “bitcoiner” ali bitkoinec, čeprav ta izraz v angleščini že obstaja, temveč omrežni digitalni domorodec, ki mu internet pomeni dom in življenjski prostor. Kot je mogoče pogosto slišati: “Vse je v redu, smo z interneta.” Gre za kulturno gibanje, ki se zavzema za tehnologijo, preglednost in sodelovanje – in pri tem institucije nadomešča z omrežji. Predstavniki tega gibanja so spletne skupnosti kot so denimo Anonymous, Wikileaks ter Occupy. Če bi nekoliko razširili definicijo, bi lahko sem vključili še Wikipedijo, odprtokodno programsko opremo in ustvarjalno hekersko kulturo. Uporabniki bitcoina niso politično monolitni ali usklajeni, njihova prepričanja segajo od radikalne levice do radikalne desnice, toda z vzpostavitvijo internetne valute dajejo tistim, ki so “z interneta”, vse bolj verodostojno pravico do globalnega državljanstva.
Prevedla: Tanja Paragi
Pregled prevoda in priprava za objavo: Melita Koletnik Korošec