Spoštovano občestvo,
ali postajamo represivna družba, gremo po poti policijske države? Ministrica za notranje zadeve bi nadzorovala in shranjevala vse vaše dejavnosti na družbenih omrežjih, zbirala bi prstne odtise in DNK-material, nenehno bi snemala naše registrske tablice, z radarji bi kukala v naša stanovanja.
Ni hec. Govorimo o novem predlogu sprememb zakona o pooblastilih policije. Ki pa je naletel na gluha ušesa, javne razprave ni, medijem ni mar. Ko je eden od slovenskih tednikov opozoril na posledice tega zakona, mu nihče ni sledil, vsi drugi so umolknili.
Slovenska policija želi po novem uporabljati opremo in orožje Slovenske vojske, oklepnike, protioklepno orožje, helikopterje in orožje, namenjeno boju v mestih. Načrtujejo, da bi policija dobila nova pooblastila, zelo široka, da bi s pomočjo novih tehnologij okrepila množični nadzor nad ljudmi, da bo lahko npr. zbirala podatke na Facebooku ali Twitterju že na podlagi »zaznanih dvomov«.
Policija bo za svoje potrebe lahko podatke zbirala z brezpilotnimi letali, droni, termovizijskimi kamerami in radarskimi sistemi za detekcijo premikov skozi stene. Pri opazovanju skozi zidove po predlogu zakona o pooblastilih policije več ne bo nujno potrebovala soglasja sodišča.
Informacijska pooblaščenka zgroženo ugotavlja, »da policija ni upravičena na zalogo in na splošno vršiti nadzora vseh javnih virov, še zlasti ne objav na družbenih omrežjih, forumih in podobnih spletnih straneh z uporabniško generirano vsebino«. Dodaja, da bi morala policija svoje delo omejiti na postopke v zvezi s konkretnimi osumljenci. Za neselektiven, stalen in množični nadzor 24 ur na dan pa ni opravičila, zanjo je to značilnost policijske države.
Če bo zakon sprejet, nas čaka obilica prikritega nadzora nad ljudstvom. Pričakovali bi, da bo o tem v javnosti steklo dovolj obširno informiranje, a zaenkrat nič ne kaže na to. Begunska kriza Slovenije ni prizadela do te mere, da lahko služila kot izgovor za represivno spremembo zakonodaje, takšen premik ni utemeljen niti v kakšni oceni o varnostni situaciji.
Ko mediji zamolčijo kakšno za družbo pomembno zgodbo, s tem zagrešijo dva smrtna greha: odtegnejo se osnovnemu novinarskemu poslanstvu, obveščanju državljanov, obenem pa onemogočijo argumentirano izmenjavo mnenj. Kar vodi do še ene, mentalne represije.
Razprava o dilemi varnost proti svobodi, češ več varnosti za ljudi, toda manj svobode, je naivna, predstavlja pristanek na zmanjševanje naših temeljnih pravic. Neverjetno, s kakšno lahkoto včasih pristajamo nanj.
Da morda postajamo družba polnega nadzora, kratenja osebnostnih pravic in da izguba zasebnosti vodi v konec družbenega razvoja, bi nas moralo močno skrbeti. Če nas ne, bomo morali pripisati tudi medijem. Pozabite na Big Brother kot reality šov, prihaja tisti pravi, policijski! Kako je že dejal Benjamin Franklin? Tisti, ki so svojo svobodo prodali za varnost, ne bodo imeli in si ne zaslužijo ne ene ne druge. Ostanite še naprej živi. Pa srečno!
Kolumna je bila predstavljena v jutranjem programu televizije Net TV, »Nov dan«