Sašo Dolenc
21. 8. 2023
Komuniciranje z dvomljivci v znanost
Avtor: Sašo Dolenc
Argumenti so relevantni šele, ko jih ciljna publika dojame kot nekaj zanje pomembnega. Pred kratkim sem se pri nekem omizju zapletel v pogovor o ekstremnem vremenu, ki ga doživljamo to poletje. Poleg običajnih mnenj, da se sedaj res že očitno pozna vpliv podnebnih sprememb, me je presenetilo stališče sicer...
več5. 2. 2022
Pomen znanstvene pismenosti
Avtor: Sašo Dolenc
Pomemben del znanstvene pismenosti je zmožnost presojanja, kateremu viru ali strokovnjaku lahko dejansko zaupamo. Med pogoje za normalno delovanje sodobne demokratične države brez dvoma sodi tudi znanstvena pismenost njenih državljank in državljanov. Zadnja leta smo veliko pozornosti namenili škodljivemu vplivu lažnih novic ter pomenu medijske in digitalne pismenosti, a...
več27. 1. 2021
Spolno nadlegovanje na univerzi
Avtor: Sašo Dolenc
Molk ni vrlina, ampak ovira! Podpiram izjavo raziskovalne skupine Rezistenca, ki izvaja anonimno anketo na temo spolnega nasilja, kot ga doživljajo študentke in študenti s strani zaposlenega pedagoškega kadra na fakultetah, akademijah in višjih šolah. Strinjam se, da se je treba spolnega nadlegovanja na univerzah lotili sistemsko. Enako velja seveda tudi za...
več7. 1. 2021
O znanosti v času koronakrize
Avtor: Klemen Selaković, Sašo Dolenc
Posnetek daljšega pogovora za AIDEA podkast S Klemenom Selakovićem sva se za AIDEA podkast pogovarjala o znanosti med koronakrizo, pomenu filozofije, porastu populizma, zaupanju v cepiva in še marsičem drugem. Vabljeni k poslušanju in/ali ogledu posnetka.
več7. 1. 2021
Kako se odzvati na nevarne neresnice?
Avtor: Sašo Dolenc
Z lahkoto se širijo predvsem zgodbe, ki so posebej “lepljive” za naše možgane Odkar se je začelo cepljenje proti covid-19, smo priča porastu najrazličnejših napačnih in zavajajočih informacij o varnosti in učinkovitosti cepiva. A ko se odzivamo na širjenje neresnic, se moramo zavedati, da se med ljudmi z lahkoto...
več7. 1. 2021
Kaj delamo narobe glede epidemije?
Avtor: Sašo Dolenc
Zakaj se je Slovenija tako slabo izkazala v drugem valu spopadanja s covid-19? Še vedno nimamo dobrega odgovora na vprašanje, zakaj se je Slovenija tako slabo izkazala v drugem valu epidemije? Razmišljam, če ne gre morda tudi tu za podoben problem, kot ga pri nas opažamo na marsikaterem področju....
več23. 3. 2020
Kaj se dogaja v naših možganih, ko poslušamo zgodbe?
Avtor: Sašo Dolenc
V večini slovarjev je beseda zgodba opredeljena kot »v celoto povezano zaporedje resničnih ali izmišljenih dogodkov, o katerih nekdo pripoveduje«. Čeprav gre pri mnogih zgodbah res za pripoved o seriji dogodivščin, pa v tej definiciji vseeno manjka nekaj zelo pomembnega. Dobra zgodba namreč pri poslušalcih doseže bistveno več, kot...
več25. 11. 2019
Kako postaviti svet v oklepaj
Avtor: Sašo Dolenc
Med prazniki okoli novega leta 1933 so se v pariški kavarni Bec-de-Gaz na Rue du Montparnasse srečali trije mladi filozofi. Simone de Beauvoir in Jean-Paulu Sartru se je pri pogovoru pridružil še njun znanec Raymond Aron, ki je prav tako kot onadva prišel v Pariz le za nekaj dni....
več23. 11. 2019
Razsvetljenstvo za 21. stoletje
Avtor: Sašo Dolenc
Filozof Immanuel Kant je leta 1784 napisal vpliven esej, v katerem je poskušal pojasniti, kaj je razsvetljenstvo. Z iskanjem odgovora na to na prvi pogled preprosto vprašanje se je takrat ukvarjalo veliko učenjakov, a niso bili pretirano uspešni. Prepričani so bili, da je človeštvo vstopilo v novo pomembno obdobje...
več20. 11. 2019
Koga nagrajuje slovenska znanost?
Avtor: Sašo Dolenc
V sredo, 20. novembra 2019, bodo znova podelili Zoisove nagrade, najvišja državna priznanja za znanstvene dosežke, s katerimi v Sloveniji izpostavljamo raziskovalke in raziskovalce, katerih dosežki naj bi bili vsem za zgled. Ob svečanem dogodku velja opozoriti, da se pri podeljevanju znanstvenih nagrad pri nas vedno bolj kaže zelo...
več17. 4. 2017
Moč argumentov v javnosti
Avtor: Sašo Dolenc
Da bi proučil, kako ljudje razmišljamo, je angleški psiholog Peter Wason sredi šestdesetih let 20. stoletja več osebam zastavil preprosto logično uganko. Prednje je položil štiri karte, ki so imele na eni strani številke, na drugi pa modro ali rdečo ploskev. Zanimalo ga je, katere izmed kart s podobami...
več6. 5. 2016 Zofijina modrost
Etična zaveza znanosti
Avtor: Sašo Dolenc
Pri reviji The Economist so oktobra 2013 v osrednjem članku številke z naslovom “How science goes wrong”1 obravnavali vedno večje težave, s katerimi se soočajo nekatera področja sodobne znanosti. Predstavili so presenetljivo ugotovitev, da vse več znanstvenih odkritij, ki jih raziskovalci objavijo tudi v uglednih znanstvenih revijah, ni mogoče...
več