Rok Plavčak

28. 12. 2021

Misliti sedanjik, Tonči (Ante) Kuzmanić (1956-2021)

Avtor:
Udejstvovanje sociologa, politologa, aktivista in teoretika Tončija Kuzmanića je imelo silovit vpliv na razvoj tega, kar je Habermas idealno poimenoval javna sfera – diskurzivni prostor, ki ga »tvorijo zasebniki, zbrani kot javnost in ki artikulirajo potrebe družbe z državo«. Kuzmanić je bil namreč med ustanovitelji Mirovnega inštituta, eden prvih članov Odbora...
več
8. 3. 2021

Vzporedni svet desnice

Avtor:
Nasmejan moški nosi ukraden govorniški pult in prijazno maha, rogati Q-šaman pozira s sulico v roki, osiveli biker v majici z napisom »Camp Auschwitz« bolšči srepo v kamero in med množico patruljirajo organizirane enote paramilitaristov. Nekaj upokojencev tava po hodnikih Kapitola kakor nedeljski turisti, ki si ogledujejo muzejske eksponate,...
več
23. 4. 2020

Misliti prehod – koronavirus in liminalnost

Avtor:
Misleci vzdolž in počez celotnega političnega spektra soglašajo o pravilnosti točke Komunističnega manifesta, in sicer tiste slavne ugotovitve, da je za moderno dobo značilno, da vse, kar se je nekdaj zdelo trdno, stalno in nespremenljivo, izpuhteva. »Modernost,« je z mislijo na slikarsko umetnost zapisal Baudelaire, »je prehodno, minljivo, negotovo«; modernost,...
več
21. 1. 2020

Onstran narave in kulture in nazaj

Avtor:
Impozantna, več kot šeststo strani obsežna študija Onstran narave in kulture je življenjsko delo enega vodilnih francoskih antropologov, Philippa Descolaja. Descola, ki je doštudiral pod mentorstvom utemeljitelja strukturalistične antropologije Levi-Straussa, zavrne učiteljevo izhodišče, da je velika ločnica med naravo in kulturo univerzalno prisotna pri vseh človeških skupnostih, in postavi še bolj...
več
14. 11. 2019

Proti modernemu svetu: tradicionalizem in fašizem

Avtor:
Odziv Roka Plavčaka na članek Muanisa Sinanovića Tradicionalizem in fašizem, objavljen 21. septembra 2019 v Vrabcu Anarhistu Ker sem eden redkih, ki je v našem času in prostoru sploh pisal o tradicionalizmu in fašizmu kot o sorodnih in v marsičem prekrivajočih se idejnih tokovih, mi neimenovano naslavljanje, da »naš čas skorajda...
več
13. 8. 2019

Preporod individualnosti v renesančnem humanizmu (od Petrarke do Christine de Pizan)

Avtor:
Ob premišljevanju o modernem človeku in njegovem življenjskem svetu ne moremo mimo slovite teze spoštovanega švicarskega zgodovinarja Jacoba Burckhardta (1818–1897), ki je v svojem magistralnem delu Renesenačna kultura v Italiji zapisal, da je srednjeveški človek bival »zgolj kot plemensko bitje, ljudstvo, stranka, korporacija, družina ali v kateri drugi kolektivni obliki«, nasprotno...
več
10. 7. 2019

O edinstvenosti smrti v zgodovini

Avtor:
Ameriški pesnik Karl Shapiro v pesmi AutoWreck (1941) razbija enakost človeških smrti, ko piše, da »… smrt v vojni je od roke; / samomor ima vzrok in mrtvorojstvo logiko; / in rak, preprost kot roža, cvete.« Toda smrt v prometni nesreči »povabi okultni um, / razveljavi našo fiziko s posmehom /...
več
4. 3. 2019

Razbožanstvena narava in romantični uvid – o nerešenem problemu modernosti

Avtor:
Nicolas de Condorcet, eden od številnih philosophes, ki so sodelovali pri pisanju gargantovske Enciklopedije (1751–1772), se v Očrtu zgodovinske slike napredka človeškega duha (1795) ozira na dosežen razvoj znanosti v dobi razuma: Teža zraka je poznana in izmerjena; vemo, da se svetloba ne prenese v trenutku, temveč ji bila izmerjena njena hitrost; izračunano je...
več
4. 3. 2019

Romantika, nemška afera

Avtor:
Romantika. Zadeva Nemcev je tretje prevedeno delo Rüdigerja Safranskega, nemškega filozofa, ki si je sloves uglednega zgodovinarja zaslužil s poglobljenimi »biografijami mišljenja« nemških velikanov, Schopenhauerja, Schillerja, Hoffmanna, Nietzschejain Heideggerja. Obsežna monografija Romantika. Zadeva Nemcev je razdeljena na dva dela. V prvem se Safranski ukvarja z »romantiko«, s čimer misli...
več
13. 2. 2019

Nelagodno prijateljstvo – nacionalizem in zgodovina

Avtor:
»Kaj danes zmore zgodovina?« je vprašanje, na katerega je v svojem nastopnem predavanju na prestižni izobraževalni instituciji Collège de France poskušal odgovoriti sloviti francoski zgodovinar Patrick Boucheron. Specialist za medievalistiko in obdobje italijanske renesanse je postal znan širši francoski javnosti, deloma pa tudi svetovni, kot urednik in idejni vodja odmevnega, a tudi kontroverznega dela Histoire mondiale de la France (Svetovna...
več
4. 11. 2018

Zygmunt Bauman: Mislec za družbeno pravičnost

Avtor:
V intervjuju, ki ga je s svetovno priznanim sociologom Zygmuntom Baumanom (1925–2017) opravil novinar Matt Kennard, je Bauman izrazil svoje globoko prepričanje, da moramo kakovost družbe »presojati po dostojnosti življenja najšibkejših«; tako kot tudi »nosilnost mostu merimo po nosilnosti njegovega najšibkejšega stebra« in ne, da izmerimo in »vzamemo povprečno...
več
22. 10. 2018

Mračna umetnost vladanja – Machiavelli ali makiavelist?

Avtor:
Niccolò Machiavelli (1469–1527) je najslavnejši in obenem tudi najbolj kontroverzen politični mislec renesanse. Živel in ustvarjal je v samem popku italijanske renesanse, v Firencah, na vrhuncu njene zrelosti. Petrarka, Dante in Boccaccio so bili že poldrugo stoletje shranjeni v svečanosti spomina, Pico della Mirandola je že napisal »manifest renesanse« O dostojanstvu človeka (1486), Marsilio Ficino je prevedel vse Platonove dialoge. Ta čas se gradi največja cerkev na svetu, Bazilika Sv....
več
8. 10. 2018

O tiraniji drugih – misliti ameriško (propagando)

Avtor:
O tiraniji: dvajset stvari, ki smo se jih naučili iz dvajsetega stoletja je tanek priročnik o politični kulturi, ki ga je napisal ameriški zgodovinar Timothy Snyder. Avtor že uvodoma zakoliči ideološko stališče, s katerega izhaja – ameriški liberalizem –, ko odkrito proglaša, da mu gre za »ameriški podvig«, za »naš politični red«, za »ameriško tradicijo«, za sledenje »zgledu ustanovnih...
več
17. 9. 2018

Izdajstvo inteligenta

Avtor:
Prvo polovico dvajsetega stoletja je evropsko civilizacijo zaznamovalo, kot je v svojčas slavnem delu La trahison des clercs (1927) utemeljeval francoski pisatelj in filozof Julien Benda, »izdajstvo inteligentov«. Intelektualci, umetniki in razumniki vseh dežel so se namesto kritični presoji predajali slepim in iracionalnim političnim strastem, zlasti politični strasti nacionalizma. Med »inteligente«,...
več
17. 9. 2018

Mit renesanse – sonce v zatonu, ki smo ga zamenjali za zarjo

Avtor:
Renesansa je »novo rojstvo svobode«, je zapisal uranistični pesnik in zgodovinar John Addington Symonds (1840–1893), tačas »duh človeštva pridobiva nazaj zavest in moč odločanja o samem sebi. V umetnosti prepoznava lepoto zunanjega sveta in človeškega telesa, v znanosti osvobaja razum in v religiji vest, premišljeno obnavlja kulturo in uveljavlja...
več
16. 7. 2018

Poroka konservatizma in skrajne desnice: fenomen Jordan Peterson (2. del)

Avtor:
Anders Breivik je v svojem tisoč petsto napaberkovanih strani obsežnem manifestu 2083– Evropska deklaracija neodvisnosti napovedal vojno »kulturnim marksistom«, ki uničujejo evropsko kulturo in tradicijo. »Kulturni marksisti« so tisti »socialisti, kolektivisti, feministi, humanisti, egalitaristi, aktivisti za pravice gejev, invalidov ter aktivisti za pravice živali«, ki zagovarjajo »multikulturalizem« in »politično korektnost«, se...
več
11. 6. 2018

Jordan Peterson – Pridigar možatega sebičja (prvi del)

Avtor:
Jordan Peterson, kanadski klinični psiholog, čigar predavanja, govori in diskusije o kulturnih temah dosegajo milijone ogledov na portalu Youtube, je trenutno najbolj razvpit pripadnik »intelektualnega temačnega omrežja«. Nekdaj neznanemu psihologu, ki ga je medmrežje čez noč razpelo med svetovno slavo in notoričnost, stojijo ob strani milijarde predanih oboževalcev, patronovin spletnih komentatorjev, ki ga...
več
30. 4. 2018

Sveti George Orwell – vratar na levici

Avtor:
Vizionar, preroški videc, branik svobode, zavetnik demokracije, varuh spodobnosti, »sveti Jurij«, ubijalec triglavega zmaja totalitarizma: fašizma, nacizma in komunizma. To podobo so o Georgu Orwellu, s pravim imenom Eric Arthur Blair (1903–1950), ustvarili njegovi hagiografi in oboževalci. Naj tukaj za spremembo spregovorijo njegovi obtoževalci.
več
19. 2. 2018

Med nostalgijo in utopijo: o pomenu Condorceta danes

Avtor:
Ob izteku 18. stoletja je nastalo najpopularnejše razvitje ideje napredka – delo s povednim naslovom Očrt zgodovinske slike napredka človeškega duha. Njegov avtor, filozof in ekonomist Marie Jean Antoine Nicolas de Caritat, markiz Condorcet (1743-1794), ga je napisal na begu pred krvavo roko jakobinske diktature in dokončal le nekaj dni pred svojo smrtjo. V njem je med drugim odgovarjal...
več
7. 8. 2017

Dve zgodovini in boj za demokracijo

Avtor:
Delo Od državljanov do gospode, ki ga je napisala prominentna zgodovinarka, politologinja in marksistična teoretičarka Ellen Meiksins Wood, bi potrebovalo dve recenziji. Prvo, ki bi predstavila teoretsko ozadje in izhodišča avtoričinega socialnozgodovinskega pristopa, ki jih je razvijala v številnih vplivnih študijah od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa malodane vse do svoje smrti januarja...
več
31. 7. 2017

Kako je zamrl projekt razsvetljenstva: vojne, holokavst in upor proti racionalnosti

Avtor:
V zadnjem letu je precejšnje število političnih komentatorjev in analitikov opozorilo na paradigmatski premik v javnem medijskem evro-ameriškem prostoru, in sicer na zaskrbljivo dejstvo, da imajo čustva in subjektivna prepričanja večji vpliv na oblikovanje javnega mnenja kakor resnica. Največja akademska založniška hiša Oxford University Press je temu ustrezno izbrala...
več
24. 4. 2017

Protinaravni človek in zlo civilizacije – Rousseaujeva znanost o človeku

Avtor:
Stari miti so učili, da je človeštvo nekoč živelo v zlati dobi, nato pa je z vsako naslednjo dobo nazadovalo. V zlati dobi so ljudje živeli v miru, izobilju in nenehni sreči, »zdaj« pa živimo v železni dobi, piše Heziod. To je čas hudega trpljenja, številnih nadlog, bridkosti, revščine,...
več
9. 3. 2017

Človek ni žival ali antihumanizem vegetarijanskega ekofeminizma

Avtor:
Po ugotovitvah zgodovinarjev bi naj vsak osmi človek, ki je živel v poznem srednjem veku, umrl nasilne smrti, ki jo je namerno povzročil drug človek. Če upoštevamo, da je tačas zaradi pomanjkanje osnovne higiene, medicinskega znanja in javnega zdravstva, razsajala pandemija kuge, nam ta podatek pove dosti o tedanji vrednosti človeškega življenja....
več
6. 2. 2017

Šola kot prostor političnega boja

Avtor:
Z idejami britanskega sociologa, družbenega kritika in nekdanjega političnega aktivista Franka Furedija sem se srečal že pred nekaj leti, ko sem prebiral njegove kolumne in delo Terapevtska kultura. Takrat je ugotavljal, da se v angloameriških družbah dogaja širši kulturni premik, ki razume psihološko terapijo kot nujen, sestavni del posameznikovega...
več
4. 1. 2017

Nietzsche – sfinga, ki žre svoje učence

Avtor:
Misel Friedricha Wilhelma Nietzscheja (1844–1900) je morala hudo užaliti boginjo Nemesis, da ga je kaznovala s takšno »ironično« zgodovinsko usodo. Ta mu je sicer izkazala slavo med nemškimi izobraženci, vendar je, uklet v svojo duševno zlomljeno notrino, ni dočakal. Po njegovi smrti ga je velikodušno ponesla v svet: po...
več
1. 12. 2016

Thoreau, filozof dvoumnosti, izmikanja in skrivnosti

Avtor:
Ob omembi Henryja Davida Thoreauja bodo mnogi najverjetneje najprej pomislili na njegovo idejo državljanske nepokorščine, ki jo je razvil v svojem najslavnejšem istoimenskem spisu. To kratko, a zgodovinsko nadvse pomembno besedilo – po njem sta se med drugimi navdihovala Mahatma Gandhi in Martin Luther King ml. – je letos...
več
19. 9. 2016

Nočna straža zgodovine grške filozofije

Avtor:
Diogen Laertski (prva polovica 3. st. n. št.) je po podatkih, s katerimi razpolagamo, napisal eno samo delo z zgovornim naslovom Življenja in misli velikih filozofov. Na kratko, gre za biografsko-doksografski kompendij, sestavljen iz desetih knjig, v njem pa so predstavljena življenja (bios) in misli (doxa) preko 80 filozofov,...
več
13. 1. 2015 Kotiček

O delu, ideologiji dela in alternativah

Avtor:
Naša doba je, kot pravijo, stoletje dela; dejansko pa je stoletje bolečine, bede in pokvarjenosti. (Paul Lafargue, Pravica do lenobe, 1883) Več kot stoletje kasneje še vedno trdno z obema nogama stojimo v »stoletju dela«. Vsa nedavna stoletja so bila stoletja dela, stoletja bolečine, bede in pokvarjenosti. In prav...
več