Letni arhiv: 2008

Tokrat bom pričel z navedkom iz eseja Williama Galstona, nato bom z njegovo pomočjo izpostavil problem, ki se nanaša na problem preselitve Romov iz Ambrusa, ta problem bom še nekoliko razširil z drugačnim zgledom in na koncu predlagal rešitev. Pričnimo torej z navedkom: »Z ˝izraženo svobodo˝ mislim odsotnost ovir,...

Ob sprejemanju zakona o RTV smo kritiki opozarjali, da vpeljuje nekaj, čemur bi lahko rekli piramidalna organizacija vodenja. Zagovorniki tega načina vodenja in predlagatelji zakona o RTV so trdili, da takšna organizacija ni sporna temveč zaželena – v delovanje (torej tudi v delovanje javnega radia in televizije) vnese jasen...

Prepričani smo, da večino mladih, potemtakem tudi študentov, zanimajo konkretna vprašanja o njihovi prihodnosti. Se jim bo uspelo zaposliti? Kje bodo dobili službo in kakšno bo njihovo delo? Si bodo lahko uredili dom, ustvarili družino? Kakšno bo sicer življenje: ali bo kvalitetno, ali bo mogoče zadovoljiti osebne cilje, ali...

Šolsko ministrstvo je na novinarski konferenci, 19. februarja 2007, predstavilo sveženj sprememb v osnovni in srednji šoli, zapisanih v Gradivu za novinarke in novinarje. Javnost so vznemirili zlasti posamezni ukrepi, denimo, odprava splošnega učnega uspeha v osnovni šoli, ukinjanje številnih izbirnih predmetov ipd. Ne trdim, da te spremembe niso...

Pričnimo z odlomkom iz knjige Stevena Lukesa Nenavadno popotovanje profesorja Caritata. Dogaja se na vlaku. Carinik zahteva dokumente od potujočega profesorja Nicholasa Caritata, ki išče najboljšega izmed možnih svetov in je ravno prispel v Libertarijo, deželo brezmejne svobode. Cariniku omeni, da je nemara končno našel najboljši svet, toda carinik...

Zadnje čase se veliko govori o vključenosti slovenske šole v različna mednarodna merjenja znanja in pismenosti oziroma kompetenc. Nikakor ne moremo trditi, da so rezultati, ki so jih pokazali slovenski šolarji porazni, toda večinoma se strinjamo, da bi lahko bili boljši – strokovnjaki, učitelji pa tudi širša javnost bi...

V Državnem zboru se je 26. 10. 2007 odvijalo nadaljevanje 32. redne seje. Poslanci so v tretje obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovnih šolah. Med drugim se je razpravljalo tudi o uvajanju domovinske vzgoje kot obveznega predmeta. V osnovi gre – vsaj po besedah poslancev,...

V zadnjem času je postalo moderno trditi, da si vera (če to pripišemo katoliški organizaciji) in znanost ne nasprotujeta. Res je, ko imamo opravka s posameznim raziskovalcem, nas – če je na svojem raziskovalnem področju dober (pa tudi sicer) – ne bo prav nič brigalo, ali je pripadnik kakšne...

Za slovenstvo je v šolskem prostoru že sedaj dobro poskrbljeno Ob izidu knjige Rojstvo države je dr. France Bučar gostoval tudi v Mariboru. V svojem predavanju je med drugim z omalovaževanjem omenil učitelje, ki nasprotujejo dvigovanju zastave v slovenskih šolah, češ da sploh ne razumejo, za kaj tukaj gre....

AVIZO Spoštovani! Izobraževalni sistem je v sodobnih urejenih družbah sam temelj te sodobnosti in civiliziranosti. Zaradi svoje pomembnosti v družbi je tudi prostor nenehnih kulturnih in nazorskih eksperimentov, ki učeča človeška bitja potiskajo v tej ali oni smeri. Ker smo v času, ki je revolucionaren v več kot samo...

V današnji oddaji bomo s pomočjo Mortona Subotnicka dospeli do točke, na kateri se zgodba elektronske glasbe dokončno preusmeri v svojo danes bolj domačo in poznano različico. Eksperimenti na eni in komercialne težnje na drugi strani, so v 60-ih letih prejšnjega stoletja v elektronski glasbi pomenili sestop v drugo...

Will Kymlicka: SODOBNA POLITIČNA FILOZOFIJA. UVOD. Prevedli: Zdenka Erbežnik, Igor Pribac, Marko Šercer, Jaka Andrej Vojevec. Ljubljana: Kritina, 2005. Čeprav je Will Kymlicka svoje delo Sodobna politična filozofija, ki je dvajset let po prvi izdaji izšlo nadgrajeno in razširjeno v drugi izdaji leta 1999, podnaslovil kot Uvod, nas ta...

Bojan Labovič Maribor je že nekaj let brez mestnega kinematografa, ki bi zainteresirani publiki lahko ponudil zahtevnejšo filmsko vsebino, ob tem pa se lahko pohvali z največjim številom kinodvoran v Sloveniji. Zakaj v Mariboru sledimo le trendu komercializacije, ne pa tudi trendu umetniških, mestnih kinodvoran? Kaj se bo zgodilo,...

AVIZO Pozdravljeni poslušalci in poslušalke oddaje Zofijini ljubimci! Danes bomo za vas na glas razmišljali o potrošništvu. Ali tudi vi spadate med tiste ljudi, ki ne morejo prenehat nakupovat, kljub temu, da sovražijo potrošništvo? Če je vaš odgovor pritrdilen, boste verjetno z veseljem prisluhnili odlomkom iz članka Joseph-a Heath-a...

V pretekli oddaji smo del odmerjenega časa namenili »Utrechtskem Institutu za sonologijo«, kot nasledniku pionirskega Philipsovega studia v Eindhovnu. Danes bomo naredili korak nazaj in se posvetili prvemu obdobju razvoja elektronske glasbe na Nizozemskem, ko so smernice nadaljnjega razvoja še nihale med komercialno in akademsko izrabo danih pogojev. Nazadujemo...

Po tem ko smo se v predhodnih oddajah dotaknili samih izvorov povojne elektronske glasbe, v današnji oddaji nadaljujemo z glasbenimi in geografskimi razširitvami teh prvih naporov. Domet praks, kot sta jih zastavila konkretna in čista elektronska glasba, se je v tehnično-estetskem smislu izkazal kot neomejen. New York, Milano, Tokio,...

AVIZO Spoštovani! Teden je spet naokrog in pred vami je ponovno ura kritične stimulacije, ki jo za vas pripravljamo Zofijini. V današnji oddaji se bomo ukvarjali z vprašanjem, ki bi ga človeštvo v svoji zrelosti že zdavnaj moralo potisniti v zgodovinski spomin, pa se v veliko bolj realni nedoletnosti,...

v: ČKZ, št.64/65, 1984 »PARADIGMA« V OŽJEM POMENU BESEDE – Kuhnova kasnejša razjasnitev pojma paradigme Tekst »Dodatne misli o paradigmah« iz leta 1977 je Kuhn napisal kot dodatek k svojemu osrednjemu delu »Struktura znanstvenih revolucij« iz leta 1962, da bi natančneje pojasnil pojem paradigme, ki je kmalu po izidu...

AVIZO Obrnili smo nov list na koledarju in ponovno smo z vami Zofijini! Na trenutke se nam zazdi, da je zgodovina ciklična; da se zgodovina ponavlja. Glede nekaterih dogodkov je krog do ponovitve gromozanski, počasen; glede drugih dogodkov se zdi, da se ponovitvi kar se da mudi. Eden takih...

Na sledi pionirjev elektronske glasbe, kolikor jim je seveda sploh moč slediti, v današnjem Glasbenem ciklonu nadaljujemo s konceptom imenovanim »konkretna glasba«. Neposredno po 2. Svetovni vojni sta Pariz in Studio »D’Essai« na čelu s Pierrom Schaefferjem predstavljal prvo žarišče potencialnega razcveta novih glasbenih praks. Te so izhajajoč iz...

Olimpijski moto »citius, altius, fortius« – hitreje, višje, močneje – je postal kredo sodobnega profesionalnega športa. Nimamo težav s tem, da bi ga sprejeli. Toda kako je z njegovo uporabo drugje? Vodilna slovenska politika je recimo povsem osvojila športno retoriko. Premier nas te dni prepričuje, da je bilo leto...

(Zbirka Esenca; Mladinska knjiga; Ljubljana 2006.) Pričnimo oceno Dawkinsove knjige Sebični gen nekje na sredi, to je v šestem poglavju, ki nosi naslov Gensko sorodstvo. V uvodu v poglavje Dawkins vprašuje: »Kaj je sebični gen?« in odgovarja: »To nikakor ni en sam košček DNK, ampak so, podobno kot podvojevalniki...

V eni od preteklih oddaj, v kateri smo obravnavali življenje in delo Karlheinza Stockhausena, smo se potožili, da je to avtor, ki bi mu lahko ali morda celo morali posvetiti veliko več časa kot pa nam to dopušča naša oddaja. Usoda nam je slednjič omogočila, da Stockhausenu namenimo še...