3. 5. 2023 Cenzurirano

Zbornik o umetniškem projektu NSK je izdal Alexander Nym

Pogovor z avtorjem Alexandrom Nymom

Kolektivno gibanje Neue Slowenische Kunst, ki se je leta 1984 prvič pojavilo v slovenski prestolnici, gre umeščati med najbolj obsežne, prodorne in dolgotrajne umetniške projekte v povojni evropski kulturi. O tem se lahko prepričamo, če vzamemo v roke ravnokar objavljeno knjigo »Reden and die Europäische Nation / Weapons of Mass Instruction« (Govori evropskemu narodu / Orožje za množično poučevanje) Alexandra Nyma, ki je izšla pri nemški založbi Edition Outbird.

Ob priložnosti izida dvojezičnega zbornika o gibanju NSK (objavljen v angleškem in nemškem jeziku), v katerm so zaobjeti dokumenti, slike, eseji in številni drugi prispevki, smo se pogovorili z avtorjem in kulturnim delavcem Alexandrom Nymom. Nym je med drugim tudi publicist in esejist. Je izkušen predavatelj in deluje kot moderator umetniških in kulturnih simpozijev. Na raziskovalnem področju se ukvarja predvsem z mladinskimi subkulturami 20. stoletja, raziskovalni trud pa osredotoča tudi na številna odprta vprašanja na področju sodobne množične kulture in politične komunikacije.

Kdaj ste prvič izvedeli za gibanje Neue Slowenische Kunst (NSK)?

Leta 1987 sem po radijskih valovih nemške radijske postaje slišal predelavo pesmi »Get Back« slovenske skupine Laibach, takratna članica kolektiva nove slovenske umetnosti. Moja starša sta bila oboževalca Beatlesov, ki so avtorji izvirne verzije omenjene skladbe. Laibachovo priredbo sta ocenila za preveč nevsakdanjo. Delovala jima je nekako tuje, nedostopno. Kmalu zatem sem si na neki televizijski oddaji ogledal posnetke predstave Macbeth, ki jo je skupina Laibach odigrala v hamburškem gledališču Deutsches Schauspielhaus. Postalo mi je jasno, da gre za svojevrstni glasbeno-kulturni pojav, ki ga velja podrobneje spoznati. Zanimale so me predvsem predelave pojma države, ki jih zasledimo v obsežnem opusu te skupine. Skratka, prek Laibachov sem spoznal še širše gibanje Neue Slowenische Kunst, ki ga zelo cenim.

Zbornik, ki ste ga izdali z naslovom »Weapons of Mass Instruction«, je dvojezičen.

Res, napisan je v angleščini in nemščini. V tem se morda zrcali transnacionalna razsežnost NSK projekta in skupinsko delovanje na mednarodni ravni. V zadnjih letih je bilo o skupini Laibach in gibanju Neue Slovensche Kunst objavljenih kar nekaj člankov, analiz in esejev v angleščini, nemščini, francoščini – in to večkrat na visoki ravni. Spominjam se, da sem pred leti prebral recenzijo Laibachove plošče »Volk« v nemškem izvodu revije »Monde Diplomatique«. Vendar pozor, v preteklosti ni bilo vedno tako. Prvič, ko sem pred številnimi leti obiskal slovensko prestolnico in spraševal po kaki knjigi o skupinah Laibach in Irwin, so me v ljubljanskih knjigarnah gledali začudeno, kot da ne bi vedeli, o čem sprašujem…

Kaj nam umetniška dela NSK razkrivajo glede države oziroma  delovanja?

Gre za kompleksno vprašanje. Država NSK je utopična država. Gre za idealizirano državo, ki nam ponuja visok standard za razumevanje in ocenjevanje držav, v katerih dejansko živimo. Med drugim NSK-jeve umetniške storitve nudijo nabor idej in inštrumentov, ki nam omogočajo razumevanje načinov, kako slehrna država pojmuje lastno zgodovino, kulturno dediščino, običaje in družbene navade.

Kdo so pravzaprav državljani NSK države in kateri so prepoznavni elementi tega projekta?

Projekt »Država NSK v času« je bil zamišljen kot nadaljevanje in hkrati preseganje umetniškega kolektiva Neue Slowenische Kunst (NSK) v posebnem zgodovinskem momentu. V letih, ko je prišlo do vojne v bivši Jugoslaviji in posledično njenega razpada, je država NSK ponudila ljudem utopično vizijo globalne države brez meja in brez določenega ozemlja, skratka države, ki je osnovana izključno na spontanem delovanju njenih članov-državljanov. Državljanstvo NSK je prosto dostopno: na voljo je komurkoli, ne glede na kraj rojstva in bivanja. Državljani NSK se še danes aktivno ukvarjajo z umetnostjo, prirejajo dogodke, srečujejo se na simpozijih. Ustvarjajo tudi performanse, ki zaobjemajo raznolike estetske struje, tehnike in vsebine. Osebno menim, da na ta način dopolnjujejo opus ustanovnih kolektivov Neue Slowenishe Kunst, ki so v preteklosti delovali pod skupinskim okriljem NSK-ja, to so skupine Laibach, Irwin in gledališka skupina Noordung, ter jih dopolnjujejo bodisi v teoriji bodisi v praksi.

Hvala za pogovor!

Mitja Stefancic

Oznake: