Znanost

V splošnem bi za moralo kot eno od oblik družbene zavesti lahko dejali, da predstavlja tisti imanentni del človekove biti, ki se zrcali v temeljnem odnosu do sveta, do soljudi in vseh ostalih živih bitij ter seveda do samega sebe. Nesporno je to pogoj učlovečenosti, brez moralnih temeljev človeško...

»Tisti, ki vas lahko prepričajo v absurdnosti, vas lahko prisilijo tudi v početje grozodejstev« (Voltaire)  Slavni zvezdnik ameriškega heavy metala, izpričani ultrakonservativec Ted Nugent, se je za časa administracije Baracka Obame obregnil obenj, češ, da je podčlovek, mešanec in se kasneje sicer opravičil, a ne njemu, temveč konservativni stranki...

»Auschwitz se poraja povsod, kjer kdo ob pogledu na klavnico reče: ʾSaj so samo živaliʿ«. Theodor Adorno »Če bi imele klavnice steklene stene, bi vsak postal vegetarijanec«. Paul McCartney V predhodnem poglavju smo videli, da lahko negativen vpliv desničarske ideologije pričakujemo tudi v odnosu do narave in podnebnih sprememb....

Zanikovanje podnebnih sprememb lahko imamo za posebno vrsto teorij zarot. Kontradiktorne, nejasne, celo zlonamerne informacije političnih in ostalih družbenih odločevalcev glede okoljske problematike v marsičem prispevajo k širjenju konspiracizma. Značilno je izpostavljanje vloge ekologov, ekspertov za podnebne spremembe in tudi nekaterih politikov, ki bi naj znanost zlorabljali za svoje...

V prejšnjem prispevku smo videli, kako sta ameriška psihologa Felicia Pratto in Jim Sidanius v 90. letih prejšnjega stoletja s sintezo lastnih izsledkov in različnimi koncepcijami drugih avtorjev glede socialnih stališč in medskupinskih odnosov, ustvarila lastno teorijo, poimenovano teorija socialne dominantnosti (social dominance theory – SDT), zelo širok pojasnjevalni...

Domoljubje že stoletja vznemirja filozofe in politične teoretike, sociologe in kulturologe, najdeva tako pristaše kot tudi nasprotnike. Težko bi našli tako javno navzoč in razširjen pojem, do katerega gojimo močnejša nasprotna čustva, in nelagodje, ki nas ob tem preveva, je zelo očitno in težko ga spregledamo. Stephen Nathanson je...

Veliko teorij zarote za zmeraj ostane le fikcija, nekaj namišljenega, prismuknjene nebuloze pač, katerim se lahko edinole smejemo. Taka je recimo teorija, da je bivši ameriški predsednik Obama pravzaprav v resnici reptil. Ali pa, da je cepivo zoper COVID-19 opremljeno s čipi za nadzorovanje. Ampak ali jih lahko kar...

Vse kaže, da so teorije zarote stalnica človeške civilizacije. O tem pričajo primeri že od antike naprej, znano je, da so se te razširile o požigu Rima, čeprav je bil cesar Neron tedaj nekje drugje in je celo organiziral pomoč, brž ko se je vrnil v mesto. Nekatere so...

Bere se skorajda kot kriminalka ali še bolje, kot dobra vohunska zgodba. Že kmalu po podpisu Varšavskega pakta, ki je utrl pot sovjetski dominaciji v vzhodnoevropskih državah in s tem definitivno razdelitev Evrope z »železno zaveso« na dva antagonistična pola, se je pričela skupina pogumnih poljskih, čeških in madžarskih...

Pandemija virusa covid-19 je nesporno naletela na najbolj neprijetnega in tudi nepričakovanega globalnega sovražnika, zaradi katerega je boj proti njej postal na trenutke dramatično neuspešen. Slovenija ni nobena izjema. Čeprav je zavračanje cepiva nekaj, kar organizacija WHO pojasnjuje s pomanjkanjem zaupanja, iskanjem samozadovoljstva in hkrati življenjskega udobja, se danes...

Komajda lahko dvomimo, da so sredini protestniki proti strahovladnim epidemičnim ukrepom, pod taktirko karizmatičnega Stevanovića in njegove zaenkrat še marginalne stranke Resni.ca, dobesedno ukradli šov petkovim kolesarjem. Videz je, kot da je slovenska civilna družba s tem dobila večji pospešek v smeri brezkompromisnosti, igranja na vse ali nič. Politični...

Mladen Dolar, eden najvidnejših in najbolj izpostavljenih slovenskih filozofov, je profesor in višji znanstveni sodelavec na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, gostuje pa tudi na drugih univerzah v ZDA in Evropi. Ob boku Slavoja Žižka in Alenke Zupančič je predstavnik tako imenovane »ljubljanske lacanovske šole«, ki...

Zagotovo bolj tragične izkušnje, kot je bila tista med II. svetovno vojno, človeštvo še ni doživelo. Sam obseg in bestialnost destrukcije še danes presegata še tako divjo domišljijo. Zato se ne gre čuditi, da se je že med samim potekom vojne, tedaj, ko so v medije pricurljale prve vesti...

Obveščamo vas, da je Združenje ateistov Slovenije (ZAS) izdalo svoj peti Ateistični zbornik. Tokratni je tematsko osredotočen na vpliv znanosti na oblikovanje družbene zavesti. Digitalno različico natisnjenega zbornika najdete na povezavi: Ateistični zbornik 2019-2020 (PDF)

Pojav konservativizma, kot svetovnega nazora, ne moremo pravilno razumeti, če spregledamo specifična prepričanja, ki se kažejo kot nezaupanje, včasih sovražen odnos do intelektualcev, do izobraževanja kot takega, do znanosti, umetnosti, literature, še posebej pa do humanizma in filozofije kot nečesa nepraktičnega, nepotrebnega, celo subverzivnega. Govorimo seveda o antiintelektualizmu,  imanentni...

Uvod Začel bom s pogledom na današnji svet, vendar nekoliko raztegnjen v prostoru in času. V osrednjem delu tega eseja pa bom v to širšo sliko umestil še našo aktualno slovensko izkušnjo, ki že kar sama od sebe kliče h kritični besedi. Ne mislim, da sem pametnejši od drugih....

Včasih se primeri, da so znanstvena dognanja plod srečnih naključij. Ravno to bi lahko rekli za raziskavo, kateri težko najdemo para v sodobnejši znanstveni literaturi. Gre namreč za izredno zanimivo validacijsko študijo avtorjev Johna M. Steinerja in Jochena Fahrenberga, ki sta jo najprej opravila med leti 1962 in 1966...

Povabilo k pripravi prispevkov za Ateistični zbornik 2019–2020 Združenje ateistov Slovenije (ZAS) je v letih 2012–2018 izdalo štiri Ateistične zbornike, po enega na dve leti. Vsi štirje zborniki so prosto dostopni v nekaterih knjižnicah in na spletni strani. V ZAS smo se odločili, da pripravimo še peti tovrstni zbornik....

Alternator je spletni časopis, ki ga pišejo raziskovalci* za raziskovalce ter za vse, ki jih znanost in z njo povezani razmisleki zanimajo. Objavljamo daljše in krajše prispevke o odkritjih in dogajanjih v naravi, družbi in tehniki. Prizadevamo si, da so besedila spisana v zanimivem, a ne pretirano popreproščenem slogu, obenem...

Distinkcija političnega spektra na dve diametralno nasprotni poziciji »levo« in »desno«, je v veljavi v znanstvenem diskurzu, pa tudi v vsakdanji rabi, vse od časov francoske revolucije 1789, ko se je francoska narodna skupščina razdelila na podpornike revolucije in na podpornike monarhije. Odtlej levičarje in desničarje označuje diametralno nasprotni...

V današnjem času smo lahko bolj kot kadarkoli prej prepričani, da je rasa socialno-politični pojav, ne pa neka specifična biološka danost. Slednja sintagma je posledica človeku imanentne težnje po klasifikaciji, na osnovi katere nastajajo stereotipi, te tako usodne spoznavne kategorije o pripadnikih določenih socialnih skupin (ras, etnij, družbenih razredih...

Nek študent mi je razložil težavo, na katero je naletel: če nimaš primerne izobrazbe in želiš na spletu poiskati filozofsko vsebino, ki jo dejansko lahko razumeš, boš na devet od desetih vsebin naletel na straneh, ki širijo sovraštvo – spadajo v sfero propagande, na njih ne bomo našli semen,...

Povzetek Razmerje med etiko in znanostjo je od nekdaj zapleteno. Za potrebe tega članka bomo izpostavili dve njegovi značilnosti – v sodobni znanosti iz leta v leto narašča število etično spornih praks in znanstvene ustanove in organizacije se (zato) zadnje čase precej obsedeno ukvarjajo z etično regulacijo znanosti. Pri...

Zakaj še zmeraj tabuizirana téma? Številni raziskovalci so že od samega začetka testiranja inteligentnosti pred skoraj 100 leti, merili to individualno psihološko značilnost pri celem spektru zelo različnih spremenljivk: spolu, razvojnih obdobjih, poklicni orientaciji, socialno-ekonomskem statusu, nacionalni in verski pripadnosti ter seveda, kot sem podrobneje pokazal v prejšnjem prispevku,...

Zgodovina zahodne civilizacije izpričuje, da so že v sivi davnini obstajale delitve in pojmovanja neenakosti med ljudmi. V Antiki vrhunec diskriminacije predstavlja Platonova hierarhija bitij, kjer bogovom sledijo ljudje, nato živalsko in rastlinsko carstvo, na dnu je neživa narava. Odnos nadrejenosti in podrejenosti se pri ljudeh pokaže v razliki...

Zdi se, da je bolj ali manj poglobljeno spraševanje, kaj počnejo filozofi in v kaj so usmerjeni, sploh danes, nekako vpisano v register filozofiranja: na podoben način svojih dejavnosti običajno ne reflektirajo naravoslovci ali tehniki, ker bi to šteli za odvečno, v bistveno manjši meri tudi družboslovci in humanisti...

Danes velja, da se ljudje svobodno odločamo. Svoboda je tako rekoč na vrhuncu in posameznik je tisti, ki ima vse karte v rokah. Poteza je njegova, odgovornost tudi. Takšna igra lahko obvelja le, če posameznik ni obremenjen z velikim številom rigidnih pravil. Prav zato pa v takšnem konceptu obvelja...

Ali so predsodki res mlinski kamni okoli vratu naše civilizacije? Predsodki so nujno zlo v razvoju človeške družbe. Brez njih ta pravzaprav ne obstaja, saj jih najdemo že v sužnjelastništvu in kastnih socialnih sistemih ter mnogo kasneje v vseh modernih družbah. So negativna stališča, posplošene, povsem neupravičene sodbe o...

Avizo Spoštovani in spoštovane, dobrodošli in dobrodošle v novi oddaji društva Zofijini ljubimci! V današnji oddaji se bomo posvetili trem različnim prispevkom. Začeli bomo s kratkim razmišljanjem o vprašanju »Zakaj so očitne laži odlična propaganda?«, ki ga je za spletno platformo Vox pripravil ameriški novinar in urednik Carlos Maza. V...

V aktualni oddaji se bomo posvetili trem različnim prispevkom. Začeli bomo s kratkim razmišljanjem o vprašanju »Zakaj so očitne laži odlična propaganda?«, ki ga je za spletno platformo Vox pripravil ameriški novinar in urednik Carlos Maza. V nadaljevanju bomo prebrali esej z naslovom »Maj 1968: V iskanju neke svobode«, ki...

Študentsko filozofsko društvo že vrsto let prireja tradicionalni Filozofski maraton, teden trajajočo serijo celodnevnih predavanj, ki spremlja Unescov svetovni dan filozofije. Maraton poteka kot nepretrgana tedenska serija predavanj in se odvija v prostorih Filozofske fakultete. V letu 2018 se bo odvijal med 12. in 16. novembrom. Letošnja tema je Filozofija in...

Avizo Pozdravljeni v oddaji Zofijinih ljubimcev! Oddaja Zofijinih se po daljši odsotnosti, vsaj do nadaljnjega, vrača na valove radija MARŠ. Predvidoma vsak drugi četrtek ob 20. uri boste tako lahko ponovno prisluhnili idejam in razmislekom, ki tako ali drugače nastajajo v krogu humanistično navdahnjenih članov društva Zofijini ljubimci in...

Kadar demokratično družbo razjedajo notranji konflikti tako močno, da se zdi konec blizu, se nujno pojavljajo demagogi, populisti, tisti »preroki prevare« kakor jim pravita sociologa Leo Lowenthal in Norbert Guterman, nemška imigranta v ZDA, ki sta najbolj neposredno izkusila brutalnost nacističnega režima. Njuna knjiga z istim naslovom (Prophets of...

Kaj se je zgodilo z našimi sanjami o svobodi The Trap: What Happened to Our Dream of Freedom (Adam Curtis, 2007) Tretji del: »Prisilili vas bomo v svobodo« Prirejeni transkript: Ta serija filmov pripoveduje zgodbo o vzponu omejene in čudne oblike svobode. Zadnji dve oddaji sta prikazali, kako so...

Uvodnik v knjigo Bernarda Lietaerja in Jacqui Dunne »Premisliti denar – kako nove valute pomanjkanje spreminjajo v blaginjo« (Rethinking Money: How New Currencies Turn Scarcity into Prosperity), ki je leta 2013 izšla pri založbi Berrett-Koehler Publishers, Inc. »Nekega jutra v času po veliki gospodarski depresiji, je prišel delavec na...

Poročila o epidemiji ošpic v nekaterih evropskih državah in prvi primer te bolezni pri nas so sprožili najprej zdravstveni alarm, kmalu zatem pa še moralno paniko. Po podatkih pristojnih ustanov precepljenost v naši državi zadnja leta počasi, a vztrajno upada in je na sami meji, ki vsem skupaj, tudi...

Slovenija ostaja država zelo čudnih manir: ko gre za sovražni govor, bi ga sicer obsodila, a v praksi ga izvajajo tudi pravniki, medtem ko ga tožilci ne prepoznavajo kot kaznivega dejanja. Ko gre za pravice azilantov, bi jih kratila, a v praksi kršitev mednarodnih konvencij naši bivši sodniki ne...

Rusi so zaradi despotizma svoj preporod, tj. prehod iz srednjega v novi vek, ki ga je Evropa beležila že v 14. stoletju, doživeli zelo pozno, in sicer na prelomu 17. in 18 st., tj. za časa vladavine Petra Velikega. To se odraža na vseh področjih ruske kulture, znanosti in...

Opica v stroju in stroj v opici All Watched Over by Machines of Loving Grace (Adam Curtis, 2011) To je zgodba o vzponu strojev in zakaj nihče več ne verjame, da je mogoče svet spremeniti na bolje. Kako smo se odločili, da smo tudi sami samo stroji, igrali videoigre...

In solidarity with Library Genesis and Sci-Hub V zgodbi Antoina de Saint-Exupérya, »Mali princ« sreča poslovneža, ki zbira zvezde z enim samim namenom, da bi lahko kupil še več zvezd. Mali princ je zbegan. On ima v lasti samo cvet, ki ga vsak dan zaliva in tri vulkane, ki...

Pri reviji The Economist so oktobra 2013 v osrednjem članku številke z naslovom “How science goes wrong”1 obravnavali vedno večje težave, s katerimi se soočajo nekatera področja sodobne znanosti. Predstavili so presenetljivo ugotovitev, da vse več znanstvenih odkritij, ki jih raziskovalci objavijo tudi v uglednih znanstvenih revijah, ni mogoče...

Novonastala revija Platforma: revija za povezovanje doktorskih študentov filozofije in družbene teorije, katere organizacija poteka pod okriljem Podiplomske šole ZRC SAZU v Ljubljani, vabi  vse doktorske študente/ študentke in mlade doktorje/doktorice znanosti, k sodelovanju in oddaji teoretskih prispevkov v prvi številki, ki bo izšla v začetku novembra 2016. Kakor...

Uvod »…  je tipična ženska v znanosti, ki  dela veliko več kot moški, ker se mora vsak dan znova in znova dokazovati ter biti izredno stroga do sebe. Saj je prijazna, a nima časa za pogovor, ker jo vedno čaka delo. Resnično težko razumem, kako lahko ženske to vzdržijo...

Tehnološko preoblikovanje človeka, narave in družbe: tehnološka konvergenca, krepitev človeka ter odgovorno raziskovanje in inoviranje Uvod Znanost in tehnologija igrata vedno bolj pomembno in transformativno vlogo v sodobnih človeških družbah, še posebej v razmerah naraščajoče globalne prepletenosti in povezanosti. V določenem oziru gre za nadaljevanje trenda, ki je prisoten...

O pomembnosti znanstvene pismenosti in kritičnega razmišljanja, ambivalentnem odnosu dela javnosti do znanosti in vlogi vseživljenjskega učenja O znanosti Preden spregovoriva o ambivalentnem odnosu določene skupine ljudi do znanosti in o vlogi izobraževanja in medijev pri tem odnosu, želiva pojasniti, na katero definicijo besede znanost se bova sklicevala. Pojem...

Die Revolution der Selbstlosen aka Vers un monde altruiste? (2015) https://www.youtube.com/watch?v=-a-8B9ZePUM »Človek je človeku volk« je pisal Hobbes, tudi mi pa v naših medčloveških odnosih pogosto zaznavamo sebičnost in zlo. Sebičnost, materializem in pohlep obvladujejo našo sodobno družbo. Ali smo takšni po naravi? Ni morda del človeške narave tudi...

Potrošništvo ima pri vplivu na okolje in podnebne spremembe pomembno vlogo Potrošništva ni težko sovražiti. Sicer inteligentne ljudi spreminja v lahkoverne razvaline, vodi do hudih kršitev zasebnosti in ljudem, ki si tega nikakor ne zaslužijo, omogoča velike zaslužke in dostop do moči. S pomočjo oglaševanja nas posiljuje s stvarmi,...

Donald Trump zmaguje na republikanskih strankarskih volitvah s takšno intenzivnostjo, da se dozdeva vse bolj verjetno, da bo postal naslednji republikanski predsedniški kandidat in mogoče celo naslednji predsednik ZDA. Demokrati imajo o tem zakaj zmaguje zelo malo razumevanja – pa tudi veliko republikancev ga ne vidi kot republikanca in ga...

Kako ohranjati radovednost, zagnanost, slo po znanju in zagrizenost Delo učiteljev je med drugim tudi prenašanje vednosti, plod truda prejšnjih generacij. V tem oziru je poučevanje uspešno, kadar učenci, ki sprva ne vedo, slednjič nekaj vedo. Toda, kdaj lahko trdimo, da učenci in mi vsi posedujemo vednost? Vednost je...

Uporaba in zloraba vegetativnih konceptov All Watched Over by Machines of Loving Grace (Adam Curtis, 2011) To je zgodba o vzponu strojev in naše vere v naravno ravnovesje. Kako je ideja o ekosistemu nastala, kako nas je navdahnila in kako sploh ni bila resnična. V množičnih demokracijah zahoda se...

Kaj se je zgodilo z našimi sanjami o svobodi The Trap: What Happened to Our Dream of Freedom (Adam Curtis, 2007) Drugi del: »Osamljeni robot« Prirejeni transkript: Ljudje te bodo vedno izdali Zaupaš lahko samo številkam Temeljni politični cilj v osrčju našega časa je ideja o individualni svobodi. George...

The Century of the Self (2002) Zapis po drugem delu dokumentarne serije »The Century of the Self«, Adama Curtisa »Serija govori o tem, kako so ljudje na oblasti uporabili Freudove teorije z namenom, da bi v dobi množične demokracije nadzorovali nevarne ljudske množice.« Adam Curtis Serija »Stoletje jaza« (The Century of...

Znameniti francoski zgodovinar Jacques Le Goff je učitelje, ki so se začeli pojavljati v visokem srednjem veku, označil kot intelektualce (pojavljati so se začeli v mestnih šolah v 12. stoletju, do 13. stoletja pa so se potrdili na univerzah). Ime označuje tiste, ki opravljajo poklic mislecev in svoje mišljenje...

Ali ste slišali, da »posvetni humanisti nadlegujejo vaše otroke«? To drži, če verjamemo enemu od pamfletov. Ali so vam povedali, da je posvetni humanizem zarota nesramno bogatih, s katero želijo izpriditi ameriško življenje? To trdijo nekateri verski voditelji. Posvetni humanizem prikazujejo kot zahrbtnega raka, ki »žre« vse, kar je...

Manipulacije v znanosti Znanstvena laž, ki je obkrožila svet Vsak dan lahko potrošniki naletimo na različne sumljive študije in raziskave. Kdor ima za svojimi trditvami znanost, lahko prodaja karkoli: jogurte, koruzne kosmiče, mleko, sojine izdelke ali diete. V obsežnih raziskavah naj bi za nas znanstveniki to temeljito raziskali, vendar...

Osrednja tematika predavanja Dejana Savića, ki je 22.5.2015 potekalo v Kolnkišti na Ptuju, je bilo vprašanje moralne odgovornosti posameznika in držav za podnebne spremembe. Vsi opažamo, da se naše okolje spreminja. Pozimi snega skoraj ni več, toča je vsakoletni pojav, nevihte so skoraj vedno že neurja. Podnebne spremembe se...

Pred nekaj leti mi je prijatelj, ki je deloval pri Mirovnih silah, pripovedoval o njegovih prizadevanjih za dobrobit plemena plemenitih Indijancev, ki so živeli globoko v brazilskem gozdu. Vprašal sem ga, če so od njega zahtevali, da jim pove kaj o konfliktu med ZDA in Sovjetsko zvezo. Sploh ne,...