Zaposlovanje

16. 8. 2018 Oddaja Zofijinih, Podcast

Oddaja, 16.8.2018

Avizo Pozdrav v oddaji, ki jo na spletu in za radio MARŠ pripravljamo v društvu Zofijini ljubimci! V današnji oddaji bomo uvodoma prisluhnili prispevku doktorja Borisa Vezjaka z naslovom »Burkini in domača psihopolitika gnusa«, v nadaljevanju oddaje pa bomo prisluhnili dvema prispevkoma iz nove številke društvenega glasila Zofijinih ljubimcev, »Ustroj«....
več
9. 5. 2014 Kotiček

Zakaj delati več? Za boljšo kvaliteto življenja bi morali delati manj

Naša družba za nekatere dopušča dolge delavnike, za druge pa dela sploh ni. To nima smisla. Poudarek običajne politike zaposlovanja je na ustvarjanju »več dela«. Ljudje, ki so brez dela in ki prejemajo podporo, so obravnavani kot breme državi in pri iskanju dela deležni pomoči ali celo neposredne prisile....
več
24. 3. 2014 Kotiček

O novodobnem suženjstvu

Poglavje I: Uvod »Moj optimizem temelji na gotovosti, da bo ta civilizacija propadla, moj pesimizem pa na tistem, kar nas vodi v ta propad.« Poglavje II: Prostovoljna sužnost »Čas je pač tak, da norec slepca vodi« William Shakespeare Novodobno suženjstvo je prostovoljno; vanj množično privolijo sužnji, ki tavajo po...
več
27. 1. 2014 Obvestila

Iščemo sodelavko/ca za pomoč pri izvajanju društvenih dejavnosti

Zofijini ljubimci – društvo za razvoj humanistike išče sodelavko/ca za pomoč pri izvajanju društvenih dejavnosti. Ponujamo zaposlitev preko javnih del za V. stopnjo izobrazbe. Formalni pogoji: – prijava v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje neprekinjeno 12 mesecev – V. stopnja izobrazbe Zaželene izkušnje z delovanjem v nevladni organizaciji, vendar...
več
23. 12. 2013 Predavanje

Po socializmu le tema demokracije: restavracija kapitalizma in pogospodinjenje žensk

Na našem zadnjem letošnjem srečanju iz jesenskega cikla predavanj »Delo – kapital – komunizem«, smo gostili dr. Lilijano Burcar s predavanjem »Po socializmu le tema demokracije: restavracija kapitalizma in pogospodinjenje žensk«. Dr. Liljana Burcar je docentka na oddelku za anglistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Ukvarja se s feministično teorijo,...
več
5. 12. 2013 Cenzurirano

Odgovor župana na javno pismo koordinacije vstajniških skupin

Že v času volilne kampanje, kot tudi kasneje, po nastopu funkcije, sem si jasno postavil cilj transparentnega delovanja in povrnitve zaupanja v ljudi. Za največji uspeh bi štel, da smo uspeli v času mojega mandata ljudem vrniti upanje. Pričakovanja meščanov, kot tudi vas, vstajnikov do mene in posledično do...
več
24. 11. 2013 Okrogla miza

Vrnite nam (ukradeno) prihodnost! Kriza, tranzicija in medgeneracijska pravičnost

Na okrogli miza na temo »Vrnite nam (ukradeno) prihodnost! Kriza, tranzicija in medgeneracijska pravičnost«, ki je potekala ob dnevu filozofije na filozofski fakulteti v Mariboru, so sodelovali: Miran Lavrič, Rudi Klajnšek, Tina Cupar, Aleksandra Žorž, Tomaž Praprotnik in Friderik Klampfer, pogovor je vodil Jernej Vidmar. Okroglo mizo je v...
več
30. 9. 2013 Cenzurirano

Moderni fenomen nesmiselnih služb

Zakaj, kljub tehnološkim zmožnostim, še vedno delamo več kot štiri ure na dan? Leta 1930 je John Maynard Keynes predvidel, da bo tehnologija do konca stoletja napredovala (vsaj v Veliki Britaniji, ZDA in primerljivih državah) do te mere, da bo uveljavljen 15-urni delovni teden. In ni se motil. Pravzaprav...
več
30. 9. 2013 Cenzurirano

Kako delamo in bomo delali, če bomo delali …

Avtor:
Če upoštevamo, da so v začetku 20. stoletja ljudje delali več kot osem ur dnevno, brez počitka, v slabih delovnih razmerah in za slabo plačilo, lahko sklepamo, da se pravzaprav ni veliko spremenilo Če v današnjem delovnem okolju komaj shajate, ste ves čas preobremenjeni in utrujeni, razočarani, prizadeti ali...
več
3. 9. 2013 Zofijina bodica

Uteha filozofije ali vračanje izgubljenih škofov k izviru modrosti

Avtor:
Kaj točno človeka približa filozofiji? Kaj mu ponuja uteho znotraj nje in zakaj je v tem tako dobra izbira? Nenazadnje, kaj sploh bi lahko, ob Bogu, bilo človeku v uteho tedaj, ko je pahnjen v stisko in bedo, izčrpan zaradi življenjskih preizkušenj in nepremagljivih ovir, ko se, skratka, znajde...
več
1. 5. 2013 Cenzurirano

Manifest iniciative za demokratični socializem

Obdobje samoumevnosti kapitalizma se bliža koncu. V drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja, ko se je v »razvitem« svetu končalo obdobje hitre in stabilne gospodarske rasti, se je začel napad sil kapitala na delavske pravice, ki traja vse do današnjega dne. Podlaga za upravičevanje kapitalizma je začela plahneti, apologeti...
več
30. 12. 2012 Kotiček

Lekcije proti nekoristnim razvadam

(odlomek iz knjige »Narobe: Šola narobe sveta«) Brezposelnost povečuje kriminaliteto in ponižujoče mezde jo spodbujajo. Nikdar še ni bolj držal stari pregovor, ki pravi: Prebrisani živi od bedaka, bedak pa od svojega dela. Po drugi strani pa nihče več ne govori delaj, in uspelo ti bo, ker mu nihče...
več
2. 7. 2012 Zofijina bodica

Kako velika Nemčija pomaga malemu človeku…

Odziv na istoimenski prispevek Barbare Kramžar, objavljen v Delu, v soboto, 2.6.2012 …a žal le v okviru neoliberalnih načel, po katerih je edino merilo učinkovitosti nenehna gospodarska rast ob hkratnem nenehnem večanju dobičkov – brez tudi najmanjše obveze tistih, ki si te dobičke prisvajajo, da bi jih vračali vsaj...
več
16. 11. 2011 Cenzurirano, Zofija v medijih

S. P. – subvencionirana negotovost

To jesen je Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije ponovno pričel deliti subvencije za samozaposlovanje brezposelnih oseb, prijavljenih v evidenco zavoda. Gre za program aktivne politike zaposlovanja, na katerega je naša država zelo ponosna, problematičnost ozadja in posledic te politike pa pri tem ostaja premalo osvetljena. Če pogledamo najprej nekaj...
več
9. 6. 2011 Cenzurirano, Zofija v medijih

Socialno podjetništvo: korektiv in alternativa

7. marca 2011 je bil sprejet Zakon o socialnem podjetništvu, ki je nedvomno končno določil formalne okvire za zagotavljanje finančne podpore razvoju tovrstnega podjetništva. Hkrati pa se s tem zakonom žal sam koncept socialnega podjetništva zamejuje v okvire zgolj nekakšne korektivne politike, s čimer izgublja svoj potencial dejanske alternativne...
več
4. 5. 2011 Cenzurirano

Znanje v družbi znanja in trajnostnega razvoja

Avtor:
»V sodobni družbi  je  ̶   tudi zaradi hitrosti njenega spreminjanja ̶  temeljnega pomena, da vsak posameznik pridobi kakovostno splošno izobrazbo in kakovostno znanje« (pov. po Beli knjigi). Ker je le-ta nastajala od leta 2009 naprej, vmes pa doživela na osnovi danih predlogov kar nekaj kritik, tako s strani strokovne...
več
20. 1. 2011 Kotiček

Filozof in njegova zaposlitev

Kaj v današnji družbi pomeni biti filozof? Pustimo ob strani definicije, ki jih temu za človeštvo neprecenljivemu poslanstvu priznava zgodovina in poglejmo statistične podatke o tem, kakšen je socialni status filozofa v današnji slovenski družbi. V skladu z logiko današnjega časa, se pravi trga, bomo o vrednosti in spoštovanju...
več
29. 10. 2010 Zofija v medijih

Malo, črno delo

Že kar nekaj mesecev nam krajšajo čas razprave o nadvse zanimivih predlogih, ki nam jih predstavljajo in predlagajo naši oblastniki, plejada civilno-družbenih organizacij in skupin, z množico sindikatov na čelu, pa jim na vse mogoče načine nasprotuje. Zakon o »malem delu« je brez dvoma eden takšnih zanimivih predlogov. Spremembe...
več
22. 8. 2010 Zofijina modrost

Tretji sektor: novo zaposlovanje vs. jobless growth

GROŽNJA PRIHODNOSTI: RAST BREZ ZAPOSLOVANJA Ko so mnoga zahodna gospodarstva po krizi iz leta 2008 pričela počasi okrevati in se je že pokazala gospodarska rast, a po drugi strani stopnja brezposelnosti nenehno narašča še danes, se je pokazala prava grožnja prihodnosti. V zahodnem svetu lahko v prihodnjih letih in...
več
25. 5. 2010 Cenzurirano, Zofija v medijih

Delo v življenju vs. Delo za življenje

Zgodovino razvoja kapitalističnega gospodarskega sistema v zadnjih dveh stoletjih lahko beremo tudi kot zgodovino razvoja tehnologij za prihranek dela in razvoja novih organizacijskih modelov za prihranek dela. Skratka, zgodovino kapitalizma, ki temelji na masovnem zaposlovanju delavcev, lahko prav paradoksalno razumemo tudi kot zgodovino postopnega izrinjanja delavca iz samih produkcijskih...
več
23. 4. 2010 Cenzurirano, Zofija v medijih

Paradoks »brezposelnih prostovoljcev«

Prostovoljstvo se je sprva razvilo kot neplačana dejavnost, ki jo posamezniki v majhnem obsegu ur opravljajo v svojem prostem času, torej posamezniki, ki imajo svojo eksistenco že zagotovljeno in želijo s prostovoljnim delom skrbeti za skupnost. V zadnjih desetletjih pa se pojavlja nova oblika prostovoljstva, ko prostovoljci postajajo pretežno...
več
15. 6. 2009 Cenzurirano, Zofija v medijih

Položaj ne-materialnega dela

Marginalizacija se lahko dogaja tudi v obliki izključevanja določenih aspektov življenja večine. Na ta način je danes izključeno ne-materialno delo, ki v kognitivnem kapitalizmu sicer predstavlja izhodišče za ustvarjanje presežne vrednosti, vendar pa večinoma ostaja neprepoznano in nenagrajeno. V preteklih dveh stoletjih je bilo smiselno govoriti ločeno o produktivnem...
več
18. 5. 2009 Cenzurirano, Zofija v medijih

Argumenti za podržavljanje podjetij

Zaresova grožnja z izstopom iz vlade je pokazala na programsko zadrego vlade. Na dlani je nujnost podržavljenja podjetij, ki jih dušijo menedžerski prevzemi. Nekateri člani vlade pa še kar blejajo neoliberalne floskule o nevmešavanju države v gospodarstvo. Kdor nima dovolj drznosti in ekonomskega znanja za radikalno mišljenje, danes ne...
več
10. 4. 2009 Zofija v medijih

Bolje brezposeln kot filozof

Avtor:
V Katedri zaradi njene zgodovine in profila izdajatelja v veliki meri nastopajo študentke in študenti. Kot pisci in bralci. Mnogi med njimi so filozofinje in filozofi, kar je vzpodbudno. Na tem mestu smo že pisali, da nekateri politiki takih ne marajo. Svojo averzijo so najprej odkrivali ob Slavoju Žižku,...
več
1. 4. 2009 Zofijina bodica

Boltanski & Chiapello versus J. Rifkin

(Novi duh kapitalizma : konec dela) Š(ola) P(olitične) P(ismenosti) je v okviru svoje dejavnosti predstavila dve knjigi, ki sta si v svojem izhodišču (paradigmah) diametralno nasprotni. Pred časom je bil govor o »Koncu dela«, kakor ga argumentirano predvideva neortodoksni avtor Jeremy Rifkin, sedaj pa so bili udeleženci seznanjeni s...
več