Socialna država

Avizo Spoštovani in spoštovane, dobrodošli v novi oddaji društva Zofijini ljubimci! Danes vam bomo prebrali tri nove prispevke iz aktualne številke društvenega glasila Ustroj. Začeli bomo z dvema dijaškima prispevkoma. Dijakinja Marija Štriker iz Gimnazije Ravne na Koroškem, v svojem prispevku razpravlja o trditvi: »pozitivne svobode bi se morali...

V aktualni oddaji vam bomo prebrali tri nove prispevke iz aktualne številke društvenega glasila Ustroj. Začeli bomo z dvema dijaškima prispevkoma. Dijakinja Marija Štriker iz Gimnazije Ravne na Koroškem, v svojem prispevku razpravlja o trditvi: »pozitivne svobode bi se morali bati, ker se vedno konča slabo«, dijak Tilen Kolar...

KLIKNI NA SLIKO (PDF) Iz vsebine: Uvodnik – Pozitivne svobode bi se morali bati, ker se vedno konča slabo – (Ne)socialna država – piarovka kapitalizma? (Dost’ mam!) – Sartre med libertarizmom, determinizmom in behaviorizmom – Med moralo in svobodo – O moralni sreči – Vrednota in prodajni artikel hkrati...

Družbene implikacije konservativne politike John W. Dean ni kdorsibodi. Je spoštovan ameriški politik, odvetnik in investicijski bankir, bivši republikanec, sedaj se deklarira kot neodvisen. Za časa Nixonove vlade je bil globoko vpleten v proslulo afero Watergate. Ker je v spletu okoliščin, ko je takrat celotna desna politična provenienca reševala...

III. gimnazija Maribor in Zofijini ljubimci – društvo za razvoj humanistike smo pripravili predavanje z naslovom: »Kaj je kritična pismenost?«. Koncept kritične pismenosti je predstavila Urška Breznik, ki že od leta 2009 sodeluje pri vzpostavljanju in izvajanju delavnic in seminarjev kritične pismenosti za mlade in vse, ki delajo z...

Ne pozabimo, kljub težavnim strukturnim okoliščinam in nekaterim taktičnim pomanjkljivostim sindikalističnega delovanja so – in ostajajo – sindikati v Sloveniji velika in redka zgodba o uspehu. Pri tem mislim zlasti na tri kriterije javnega delovanja: a) socialno-integrativna funkcija, b) kognitiven domet, c) odziv javnosti. Pri prvem kriteriju velja izpostaviti...

Infopeka je v sklopu »Cikla izobraževanj za uspešno delo in življenje z mladimi« pripravila predavanje dr. Vesne Leskošek, izredne profesorice na Fakulteti za socialno delo, ki je spregovorila o družbeni neenakosti in sovražnem govoru kot sredstvu diskriminacije. V napovedi dogodka je organizator o družbeni neenakosti zapisal: Družbeno vrednotenje nekaterih...

Kaj vse prinaša zmaga kapitala Nedavno predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gimnazijah je značilen izdelek zdajšnje nerazsvetljene dobe, ki ji ne vladata človeška pamet ali volja, temveč diktatura kapitala. Odkrito podrejanje logiki kapitala je morda celo ključna novost predloga Zakona. Pri tem – to se zdi...

Na našem zadnjem letošnjem srečanju iz jesenskega cikla predavanj »Delo – kapital – komunizem«, smo gostili dr. Lilijano Burcar s predavanjem »Po socializmu le tema demokracije: restavracija kapitalizma in pogospodinjenje žensk«. Dr. Liljana Burcar je docentka na oddelku za anglistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Ukvarja se s feministično teorijo,...

Odziv na istoimenski prispevek Barbare Kramžar, objavljen v Delu, v soboto, 2.6.2012 …a žal le v okviru neoliberalnih načel, po katerih je edino merilo učinkovitosti nenehna gospodarska rast ob hkratnem nenehnem večanju dobičkov – brez tudi najmanjše obveze tistih, ki si te dobičke prisvajajo, da bi jih vračali vsaj...

Sedanja kriza se je začela v ZDA z nepremičninskimi in dolžniškimi težavami, kaj hitro pa je prerasla v finančno in gospodarsko krizo in zajela celotno svetovno gospodarstvo. Svet se je kar naenkrat znašel ne v sektorski, temveč strukturalni krizi vseh področij družbene reprodukcije. Svet na razpotju (PDF)

Projekt »The Miniature Earth«, ki na slikovit način svetovno statistiko skrči na vas s sto prebivalci, nas pouči, da če svojo hrano shranjujemo v hladilniku, svoje obleke v omari, imamo posteljo, v kateri lahko spimo in nad glavo streho, smo bogatejši od 75 odstotkov svetovnega prebivalstva. Z drugimi besedami,...

Ali je mogoče v primeru zloglasne pokojninske reforme sploh govoriti o kakšni reformi? Glavna značilnost vsake reforme, če gre res za reformo, je namreč v tem, da se spremenijo temeljni okviri oziroma temeljna oblika/forma določenega sistema. Pri naši pokojninski reformi pa gre bolj za nekakšen aneks k stari obliki,...

V četrtek, 11. novembra 2010 ob 18.00 v dvorani Gustaf Predavateljica: mag. Julijana Bizjak Mlakar Poslanka slovenskega Državnega zbora bo razložila, zakaj DZ ni podprl vladnega predloga o spremembah zdravstvenega sistema v Sloveniji in skupaj z občinstvom iskala boljše rešitve. Vabljeni!

Revščina Dr. Igor Masten, ekonomist, ki ni pretirano naklonjen razmišljanju o socialnih, ekoloških in drugih vidikih, če bi le-ti lahko ogrožali nenehno gonjo po takojšnjem in čim večjem dobičku, je pred časom v Dnevniku vendarle objavil mnenje, s katerim se ni mogoče ne strinjati. Napisal je, da socialni in...

Dr. Srečo Dragoš je predavatelj sociologije na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s sociologijo religije in socialno politiko. Pri zagovarjanju stališča ločitve cerkve od države in pojmovanju socialne države se med drugim naslanja na katoliška intelektualca Janeza Evangelista Kreka in Andreja Gosarja. Kako ocenjujete položaj...

Izhodišče tega zapisa je predavanje dr. Sreča Dragoša, ki smo ga poslušali januarja 2010 v okviru tretjega semestra Šole politične pismenosti, ki v organizaciji Zofijinih ljubimcev – društva za razvoj humanistike in Zavoda Magdalenske mreže poteka v Pekarni. Naslov predavanja je bil Odnos države do religije in Hlapca Jerneja....

V četrtek 28.1.2010 ob 18h v Beli sobi (Upravna zgradba Pekarne, Maribor) Ob zaključku tretjega semestra Šole politične pismenosti, se bomo z ugledno gostjo sproščeno pogovarjali o socioloških vidikih projekta, ki lahko temeljno spremeni našo družbo – uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka. Mentorja/predavatelja: dr. Valerija Korošec in Branko Gerlič Dr....

V četrtek 21.1.2010 ob 18h v Beli sobi (Upravna zgradba Pekarne, Maribor) Naslov zajema dve temi, ki sta aktualni na Slovenskem že zadnjih sto let in prav nič bolj razčiščeni, kot sta bili v času, ko sta se prvič pojavili. Gre za temi socialne države in regulacije državnega odnosa...