Slavoj Žižek

Avizo Pozdravljeni v oddaji Zofijini ljubimci, ki jo za radio MARŠ in spletni podcast, pripravljamo v Društvu za razvoj humanistike! Današnjo oddajo smo zasnovali kot vozlišče dveh prepletenih zgodb – dela turško ameriške tehno-sociologinje Zeynep Tufekci in teme socialnih posledic sodobnih spletnih tehnologij. V prvem prispevku, ki mu bomo...

Realno je izbrati optimizem Realizma ni. So le bolj ali manj verodostojne ocene stvarnosti in bolj ali manj drzni računi s prihodnostjo. Zgovorna je anekdota kozarca z vodo. Kozarec je videti na pol poln ali pa na pol prazen. Gre za lekcijo o vlogi posameznega pogleda na stvarnost. Pesimisti...

Cikel filmozofskih večerov »Mediozofija – o posredovanem svetu« smo, s projekcijo filma »Za zasloni – Hiper-komercializacija Hollywooda« in pogovorom na temo rastoče komercializacije sodobnega filma, pred pretežno dijaško publiko, nadaljevali na III. gimnaziji Maribor. Naslov, ki smo ga izbrali za ta večer je nekoliko konservativen, ker je to, o...

Gosta okrogle mize, ki je v prostorih Kible potekala v sklopu gledališkega projekta »Narcissus: Resničnostno gledališče«, sta bila dr. Mirt Komel in dr. Eva Vrtačič. Projekt Narcissus raziskuje tematiko in problematiko patološkega narcisizma v današnji hipertehnologizirani družbeni realnosti. Žižek že leta 1985 zapiše, da je patološki narcisizem postal prevladujoča...

Zamisel Prispevek je nastal vzporedno s srečanjem »Laibach: družbeno-kulturni okviri in kratki stiki«, ki se je odvijalo 21. februarja letos v Mladinskem centru Podlaga v Sežani s ciljem, da bi večer posvetili slovenski glasbeni skupini Laibach in umetniškemu gibanju NSK 1. Gre za pomembni skupini, ki se prepletata in...

Posnetek pogovora ob predstavitvi knjige Boštjana Videmška in Jureta Eržena: »UPOR – Arabska pomlad in evropska jesen«, ki je potekala v Mestni knjigarni Mladinske knjige v Mariboru. Pogovor z Boštjanom Videmškom je povezovala Simona Kopinšek. Boštjan Videmšek in Jure Eržen sta vse od leta 2000 nerazdružljiva reporterska dvojica. Njuna...

Ob svetovnem dnevu filozofije je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od 12. do 16. 11. 2012, potekal že tradicionalni filozofski maraton. Med kopico predavanj, ki so se zvrstila v omenjenih dnevih, je prof. dr. Valentin Kalan namenil svoj premislek diskriminaciji filozofije v srednješolskem izobraževanju. Z njegovim stališčem se strinjam,...

Izjava Izvršnega odbora Liberalne akademije Časopis Finance si je v zapisu »Kaj Slavoj Žižek, svetovna zvezda, dela na filozofski fakulteti?«, objavljenem 30. novembra 2011 dovolil skrajno zavržni antiintelektualni izpad najprimitivnejše vrste proti svetovno uveljavljenemu slovenskemu filozofu in humanističnemu mislecu dr. Slavoju Žižku. To sicer ni niti prvi in zagotovo...

Kaj upravičuje intelektualce, da še naprej molčijo? Sloviti Noam Chomsky govori o odgovornosti intelektualcev. Večno vprašanje, ki nujno zahteva nadaljevanje in širitev, je neizbežno: kakšna je odgovornost slovenskih? Čeprav je bolj ali manj jasno, da vsak, ki se pogosto prijavlja k javni besedi, še ni poklican za tako ravnanje,...

Slavoj Žižek, povsod znani in cenjeni mislec, za katerega misel je seveda najbolj pomembno to, da je naš človek, Slovenec, je nedavno v ljubljanskem Kinodvoru (14. julija 2011) med drugim povedal, da je sklicevanje na »neoliberalizem« kot na najpomembnejši razlog razmer, v katerih te čase živimo in se z...

Kako začeti razmišljanje o novemu družbenemu gibanju, ki se šele rojeva oziroma čaka, da se bo rodilo? Morda je smiselno začeti z orisom sveta, v katerem smo se danes znašli. Da bi lahko razumeli svet, v katerem živimo, se moramo vrniti v zgodovino, v čas nastajanja našega krasnega novega...

Študenti so skozi zgodovino veljali za najnaprednejši politični subjekt, generator sprememb, borce za pravičnost in boljši jutri. Razgledan, kritičen študent je bil enfant terrible in trn v peti vsakega dobro stoječega politika, ki je želel v miru preživeti svoj vek na oblasti. Oblast je do študentov gojila mešana čustva....

»Novinarstvo nikdar ne (z)more molčati. To je hkrati njegova največja vrlina in največja hiba. Govoriti mora in to takoj, medtem ko so odmevi čudenja, trditve o zmagi in znaki groze še vedno v zraku.« Henry Anatole Grunwald »Javnost ima nenasitno radovednost, da bi bedela, vedeti vse. Razen tega, kar...

Etična pomenljivost oglaševalskih dejavnosti v slovenskem prostoru Konstelacija Zastavek pričujoče analize, ki je, vsaj kar zadeva idejno kališče, zadolžena pri Luku Manciniju1, je povsem preprost: razprostreti etično pomenljivost nekaterih oglaševalskih dejavnosti s katerimi se srečujemo v slovenskem oglaševalsko-medijskem prostoru. Zaradi podvrženosti ideologiji globalnega kapitalizma slovensko oglaševanje niti po vsebinski...

Glede na to, da lahko kapitalistični gospodarski sistem nesporno prepoznamo kot fleksibilen sistem, ki se je zmožen napajati iz vsakršne človekove dejavnosti, ki je zmožen vsako človekovo dejavnost takoj inkorporirati, se povsem smiselno zastavlja vprašanje, ali radikalna nedejavnost ostaja edini možni način upora. Fleksibilnost kapitalističnega gospodarstva V zadnjih desetletjih...

Spomnimo, nedavno so se novinarji Večera čudili, ker Žižkova bomba ni vrgla v zrak slovenske javnosti. Zofijini smo napisali pismo, ga poslali medijem, tudi njihovim kulturnim uredništvom, in v njem v zameno za enostavno zgražanje problematizirali pozen odziv kulturne srenje in novinarjev. Češ: pravo vprašanje ni grozljivi molk javnosti...

So bili letošnji nagrajenci Prešernovega sklada na predvečer kulturnega praznika v Cankarjevem domu življenjsko ogroženi? Po nekaterih zapisih sodeč, je odgovor lahko pritrdilen. Znameniti filozof Slavoj Žižek naj bi namreč pod Cankarjev dom v teroristični maniri predlagal podtakniti bombo. Kot je povedal aprila lani v nekem intervjuju, bi z...

Razmišljajoč o razmahu kritične misli, številnih analiz iz postkapitalizma, post- in dekolonializma ter prenosa vseh omenjenih diskurzov na raven kulturne politike kot tudi na vsakdanje življenje, je strašljiv predvsem razkorak med teorijo in prakso. Razkol med dvema poljema je nepremostljiv. (Post)kapitalizem »kritične« diskurze sprejema, jim pokimava, odobrava in celo...

Ali ženskam včasih paše, če jih pretepajo? Natanko takó zelo plemenito meni prvak stranke SNS Zmago Jelinčič. Za nameček je besede navrgel ob priložnosti akcije proti nasilju nad ženskami. Postavil se je tam nekje na ljubljanskem Tromostovju in po svoje modroval. Že res, da se podatek ni prebil dlje...

Enaindvajseto stoletje nam je prineslo konec – “konec konca zgodovine“. Konec je namreč ene same univerzalne in vseobsegajoče ideje liberalizma, ki je konstituirala Zahod kot edini civiliziran in razumen svet. Mit in logos naše politične identitete sta naletela na inherentne probleme in opozicijo. Posledica tega je fundamentalizacija stališč. Odprto...

»Ne poznam vprašanja, vendar vem, da je seks definitiven odgovor nanj,« je sprva dejal tisti, ki se je tolikanj zgražal nad Slavojem Žižkom in njegovimi tremi minutami dobrega filma, ki pomenijo več kot usoda Slovenije. Bila je to nekoliko bizarna kritika, izrečena pred volitvami 2008, naslovljena na levi trojček,...

Na zahodu nič novega* Komentar V torek, 3. novembra ’09, je bila gostja srečanja pod naslovom »Družabno družboslovje: refleksije družbene krize«, v organizaciji MKC, Spomenka Hribar, ena najbolj znanih in predvsem najbolj cenjenih bork za etiko in človekove pravice in svoboščine. V nekdanjem in sedanjem sistemu so njena načela enaka....

… To nas pripelje k obdobju pekla na Zemlji. Ne bomo priča preprosti, lagodni politični razpravi, prijateljskemu pogovoru med kolegi. To bo boj na življenje in smrt. Govorimo namreč o določitvi temeljev za zgodovinski sistem prihodnji petsto let. Razpravljamo o tem, ali hočemo preprosto še en zgodovinski sistem, v...

Te dni nas je Slavoj Žižek, filozof svetovnega formata, kot ga opisujejo, razsvetlil z izjavo, da je nelegalno nalaganje vsebin iz spleta oziroma »downloadanje«, kot mu pravimo po domače, oblika rušenja kapitalizma, ki jo je treba podpreti. Ker da je v duhu Marxovega Komunističnega manifesta. Kako hvalevredno in navdušujoče!...

V filmu Zadnja Kristusova skušnjava (The Last Temptation of Christ, 1998, Martin Scorsese) smo neposredno soočeni z dilemo dihotomije oz. razmerja med svobodo in determinizmom, ki ga provokativno evocira znan Luthrov stavek. Kristusa namreč obvladuje neka tretja instanca, njegove odločitve so popolnoma heteronomne glede na njega samega, v celoti...

Na večer evropskih volitev nas je prvak opozicije znova poskušal prepričati, da je volilni rezultat  »streznitveni signal« za premislek tudi o zamenjavi vlade. Njegovo samoponujanje, diskurz o nujnosti partnerstva in Pahorjevi domnevni aroganci, kjer se je, izjemno zadovoljen nad rezultatom, znova ogledoval v škornjih premierja, je začinil z novo...

Danes je politika predvsem sistem organiziranih interesov, vnaprej predvidenih birokratskih strukturiranih dejavnosti, organiziranih in diskurzivno konceptualiziranih možnosti. Beller označuje te diskurze pojavnosti kot izpraznjene, zaprašene z abstraktizacijo, praznimi frazami in zrenji v »neotipljivo« prihodnost. Ustvarjanje socialnega miru se vzpostavlja skozi različne pristope, če ne drugače tudi skozi t. i....

V Katedri zaradi njene zgodovine in profila izdajatelja v veliki meri nastopajo študentke in študenti. Kot pisci in bralci. Mnogi med njimi so filozofinje in filozofi, kar je vzpodbudno. Na tem mestu smo že pisali, da nekateri politiki takih ne marajo. Svojo averzijo so najprej odkrivali ob Slavoju Žižku,...

Žižek! Režiserka: Astra Taylor Zeitgeist Films, 2005, 71. min Derrida Režiserja: Kirby Dick in Amy Ziering Kofman Zeitgeist Films, 2002, 84. min Kaj je film o filozofiji? Ustvarjanje filma o filozofu, ali poskus analizirati in oceniti tak film, skoraj v trenutku sproži najostrejša vprašanja o razmerju med filmom in...

Poročilo iz filmskega festivala v Zagrebu Minuli teden, med 18. in 24. majem, se je v Zagrebu odvil Festival subverzivnega filma. Posvečen je bil dogodkom maja ’68 in odvrtel se je na res visoki nogi, v prekrasni dvorani Kina Evropa, ki ji je mestna oblast prizanesla z zaprtjem ali...

»Če filozofija spreminja svet, a ga lahko tudi filmi?« »Making a film is a social act, a political act, a human act of work, love and communication.« Peter Watkins Kot vsako drugo orodje človekove komunikacije je tudi film primarno zavezan mišljenju. Kot tak je tudi film lahko ilustracija vsakršnih...

Intervju Stojan Pelko Recimo, da ste ravno pogledali film, ki vas je zadel onkraj običajne »popkorn« zabave ali dopolnila klepetu s prijatelji. Recimo, da se vas je film dotaknil, da ste mu dopustili, da vam je dal misliti. Zmedeni in ne prav gotovi kaj naj s to tako redko...

Jack Purcell je filozofijo doštudiral na Univerzi v Južni Karolini. Doktorat pa je pridobil na Univerzi Purdue. Njegov interes je trenutno namenjen antični Indijski, Kitajski in Grški misli, kontinentalni filozofiji dvajsetega stoletja in filozofskim aspektom filma. Piše je o filmu, antični grški misli, Karlu Jaspersu, Jean Francoisu Lyotardu in...

Slavni Slavoj Žižek prihaja med svoje: v Portorožu bo nastopil na oglaševalskem festivalu. Tema ni skrivnost: razširjena Rumsfeldova kategorizacija štirih tipov vednosti na stvari, za katere vemo, da jih vemo,  vemo, da jih ne vemo, ne vemo, da jih ne vemo in ne vemo, da jih vemo. A ne...

(o tem, kako si kriv, če ne znaš zlorabiti medijev) Mediji so bili menda prej neprimerno bolj kontrolirani kot danes, meni akademik Tine Hribar. Nič novega, obkladki o krivdi kontrole medijev se vrstijo in so sestavni del njihovega prevzemanja. So del političnega diskurza. Oblastniki niso rekli: vi ste prevzeli...

AVIZO Pozdrav! Tudi v današnji oddaji bomo sledili zapuščini očeta psihoanalize Sigmunda Freuda. Zaenkrat zapuščamo področje psihoanalize športa, ki smo mu v glavnem namenjali pozornost pretekli dve oddaji in se podajamo v bolj pravoverne filozofske vode. Pozornost bomo v današnji oddaji usmerili na dva akademska teksta iz področja psihoanalize....

Argumentacijski kotiček Po tistem, ko je slavni Slavoj, Žižek namreč, v New York Timesu objavil kratek zapis, v katerem se zavzema za ateistično držo pred verskimi fundamentalizmi sveta, so prevod objavili v Dnevniku in Delu. Je takšno postopanje nenavadno? Le zakaj bi bilo: besedilo je odmevno, tehtno in spretno...

Bonbonček 27 Butalci so bili na čase res ponosni. Kako bi ne bili, ponosa vrednih stvorov je bilo v njihovem rodu res veliko. Recimo njihov Slavoj, Žižek namreč, je uspel, kar zanj ni nič posebnega, v prestižnem časopisu New York Times objaviti kolumno. In to ne kakršnokoli. Ne. Kar...

Analecta, 1997 Najnovejše delo filozofa Slavoja Žižka, v tem trenutku najbolj izdajanega in prevajanega slovenskega strokovnega avtorja v tujini sploh (in – pozor, to sploh ni napihnjena trditev – morebiti celo v zgodovini slovenskega naroda doslej), menda velja omeniti tudi v naši oddaji. Ta prispevek se ne bo ukvarjal...

AVIZO Dobrodošli v oddaji o zgodbah, ki jih piše filozofska misel. Čaka nas polna, prepolna ura zanimivih razmišljanj, zato za uvodnik danes samo kratka predstavitev programa, ki mu boste, če boste vztrajali v naši družbi, gotovo z veseljem prisluhnili. Živimo v dobi tesnobe, s tem ne mislimo samo na...

Kadarkoli se omenjata »družba kot taka« in »splošni interes«, vznikne iskrena politična namera: služiti totalnosti družbe, podvreči se splošnemu interesu. A vendarle moramo priznati, da nastopata v različnih pojavnih oblikah in združena z različnimi termini – skratka, oba termina sta, če ju preučimo podrobneje, del konkretnih političnih diskurzov. In...

Te mesece naš premislek gotovo kradejo predvolilni boji in politična usoda Slovenije se bo kaj kmalu zopet pisala na novo. Obsedenost desne opozicije, da bi se dokopala do oblasti, je dosegla patološke dimenzije in prešla mero dobrega okusa. A jeseni utegne slediti razočaranje. Za volivce namreč. Nedavno tega je...

Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Vpeljava Kognitivna znanost (Ludwig Wittgenstein) Filozofske raziskave (Robert Petrovič) P.F. Strawson – Resnica (Robert Petrovič) Supervenienca via redukcionizem (Robert Petrovič) Zora živih mrličev (Robert Petrovič) Modeli zavesti Ali stroji mislijo? (Robert Petrovič) Računalniški um (Robert Petrovič) Turingov test (Robert Petrovič) Fiktivno via realno (Robert Petrovič) H.A.L....

Avizo Približevanje prvega maja našo misel vse pogosteje usmerja na vprašanja nemalokrat dvomljivega, varljivega evropskega duha. Že v naši prejšnji oddaji smo raziskovali nekatere vidike vprašanja demokracije v Evropi, današnja oddaja bo iz te perspektive logično nadaljevanje pogleda na tradicije evropske demokracije. Ne bomo se toliko soočali z antičnim...

Temu se zares reče zmeda: po novem (vsaj od referenduma o vstopu v NATO in EU) na Slovenskem ne vemo več, kaj je levo in kaj desno. Javne razprave po fakultetnih kabinetih, v parlamentu, na ulici in za šankom so pokazale popolnoma diametralno nasprotne ocene o tem, kam bi...

Uvodnik Krščanstvo v svojem jedru ponuja vsaj en nespregledljiv paradoks: ljubi bližnjega kakor samega sebe! To je maksima, ki je v krščanstvu, kar so ugotavljali že prenekateri kritiki krščanstva, najbolj uničujoča. Ta prikrita zev, se rojeva iz odnosa do drugega in v svojem jedru vzdržuje ravnotežje v kreaciji, ki...

Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Naplet Religija (Robert Petrovič) Avguštinovo poželenje (Robert Petrovič) Pensees Blaise Pascal (Alain Badiou) Sveti Pavel – Pavlova sodobnost (Slavoj Žižek) Komentar Volja do znanja (Michel Foucault) Volja do znanja… (Anthony Giddens) …kot volja do moči Ženska želja (Robert Petrovič) Marianina želja (Jacques -Alain Miller) Teorija...