Razum

16. 6. 2020 Zofija v medijih

To ni država, to ni civilna družba

Avtor:
Na spletni strani MMC RTV-SLO smo v nedeljo, 31. 5., lahko prebrali tole: »Policija v Los Angelesu je na protestnike streljala z gumijastimi naboji, protestniki pa so zažigali policijska vozila in v policijo metali steklenice.« In tole: »Po družbenih omrežjih se širijo posnetki policijskega nasilja na protestih. Ponekod se...
več
29. 1. 2020 Cenzurirano

Neoliberalizem kot Dr. Jekyll in Mr. Hyde

Od prostih trgov do avtoritarne nadvlade V zadnjem času se zaradi ne povsem nepričakovanih dogodkov z obeh strani Atlantika v smeri civilizacijske regresije na najnižjo raven družbenega upravljanja doslej, ki jo še najbolj poosebljata Donald Trump in Boris Johnson, pojavljajo številna dela, ki skušajo pojasnjevati tovrstne tektonske družbeno-politične premike....
več
5. 11. 2018 Cenzurirano

Vojna za sinapse

To, da se je Levica kot elektron zavihtela v orbito, sklenjeno okoli jedra peterih bolj ali manj izrazitih neoliberalnih strank, je dosežek brez primere. Je to umetnost združevanja nezdružljivega? Ali zgolj začasni domet? Le kako se v nadaljevanju kosati z zabetoniranimi predsodki in rigidnimi mentalnimi okvirji koalicije? Kako prepričati...
več
22. 5. 2017 Zofija v medijih

Lepota kot soma

Avtor:
Vsake toliko časa kakšno dogajanje v šolstvu razburi širšo javnost. Nedavno je javnost razburil naslov razpravljalnega eseja na maturi pri slovenščini. Glasil se je Samomor kot izstop iz kolesja sistema. Glas širše javnosti je voljno pograbil stališče, da je ta naslov poniževalen za mlade, za nameček pa naj mladi...
več
27. 6. 2016 Zofija v medijih

Ljubeča mati izbrancem, večini gorka mačeha

Od razsvetljenstva naprej sloni avtoriteta na razumu. Ali pa je ni. Se pravi, da ni ne samoumevna in ne brezpogojna – ni padla z neba in ni dana enkrat za vselej. Če ni podprta z razlogi, omejena in odgovorna, se oblast, najsi bo državna, uradniška, delodajalska, sodniška, zdravniška ali...
več
10. 10. 2010 Zofija v medijih

Stečaj zdravega razuma

Avtor:
»Da bi našel nekaj, karkoli, veliko resnico ali izgubljena očala, moraš najprej verjeti, da bo to prineslo koristi.« Rober P. Warren, All the King’s men »Ne vemo, kako naprej, ne vemo, kje smo, ne vemo, kako naprej, zdaj smo slepi.« Wir sind helden Večino časa počnemo stvari, avtomatično, ne...
več
28. 10. 2009 Oddaja Zofijinih

Oddaja 28.10.2009

AVIZO Glasba1: Jure – Višnja Ponovno pozdravljeni v oddaji Zofijini ljubimci. V današnji oddaji se bomo ukvarjali z odnosom med tehnologijo, znanostjo in razumom. Za uvod lahko nam in poslušalcem zastavimo vprašanje: »koliko vas razume delovanje radijskega sprejemnika?« Starejši poslušalci, ki so bili v mladih letih radioamaterji ali so...
več
9. 8. 2008 Publikacije

Ustroj, številka 4 – 6

KLIKNI NA SLIKO (PDF) Iz vsebine: Fenomen spreobrnjenega kadilca – Erozija zdravega razuma in kritika nekritičnega uma – Qu’est ce que c’est la philosophie? – Svoboda – Tovar’ši, jest vam ne verjamem – Preoblika družbe – Svobodni trg kot iluzija svobode – Popolnost – Vice – Kolodvor – Poboj...
več
18. 6. 2008 Oddaja Zofijinih

Oddaja 18.6.2008

Pa smo prispeli še do zadnje pomladne oddaje Zofijinih. Prijetno utrujeni se veselimo kratkega počitka, nekaj veselja pa je verjetno mogoče zaznati tudi med vašimi ušesi. Da vas zazibljemo v poletno intelektualno spanje smo vam pod naslovom »Ali lahko izbiramo zgodovinske možnosti?« pripravili nekakšno inventuro stanja duha, ki ga...
več
2. 12. 2007 Publikacije

Ustroj, številka 1 – 3

KLIKNI NA SLIKO (PDF) Iz vsebine: Uvodnik – Nerazumnost vere in vera v razum – Od Boga ali iz opice? – Svoboda govora – (Ne)odgovornost intelektualcev – Razkol človekovega ideala – Nietzsche in politično – Problem laži v politiki – Ekonomija discipline – Rojstvo imperija – Tekoča roža –...
več
28. 11. 2007 Oddaja Zofijinih

Oddaja 28.11.2007

AVIZO Spoštovani! Človek kot racionalno bitje, si pogled na svet ustvarja z razumom. Z nastopom v kolektivni zavesti delujoče zgodovine, so naša zrenja postala odvisna od premikov na področju znanosti. Ravno tiste znanosti, za katero smo v tej oddaji že večkrat ugotavljali, da je v bistvu filozofija sama. A...
več
3. 11. 2007 Zofijina bodica

Nerazumnost vere in vera v razum

Avtor:
Problem pri odnosu med vero in razumom vidim najprej v tem, da nekateri problema sploh ne vidijo. Poglejmo najprej kaj sploh mislim z terminom vera in kako razumem razum. Vera je prepričanje, ki za svojo resničnost ne potrebuje nobene druge upravičitve, še več, v svoji lastni definiciji slepa prepripričanost...
več
3. 11. 2007 Zofijina bodica

Vera in razum

Komentar in dodatek k razpravi Zofijini so v Mariboru, v petek 19. oktobra 2007, organizirali debatni večer, namenjen razpravljanju o odnosih oziroma razmerjih med vero in razumom. Večera so se poleg številnih obiskovalcev udeležili tudi vsi vabljeni gostje. Zbrani udeleženci razprave, pravzaprav okrogle mize, so razvili živahen pogovor, ki...
več
31. 10. 2007 Oddaja Zofijinih

Oddaja 31.10.2007

AVIZO Pozdrav! Današnjo oddajo bomo v celoti namenili odmevom na okroglo mizo o razmerju med vero in razumom, ki smo jo v Mariboru pripravili pred dobrim tednom dni. Naslov, ki smo ga za to prireditev izbrali, je bil namerno širok in morda celo nekoliko zavajajoč. Na ta način smo...
več
19. 10. 2007 Okrogla miza

Vera in razum

Razprava o razmerju Če se ozremo po intelektualni zgodovini, hitro naletimo na eno njenih pomembnejših dilem, ki se razkriva v razmerju med vero in razumom. Razmerje, ki je hkrati eden osnovnih problemov epistemologije, se kot gosta, malo odkrivajoča meglica, vleče skozi različne prakse človekovega delovanja. K tej večni debati,...
več
26. 9. 2007 Zofija v medijih

Razumnost šole

Avtor:
Z vidika izobraževanja, to je stalnih in ne vedno premišljenih reform, ki jih je izobraževanje deležno, je zamenjava oblasti vsaka štiri leta več kot dobrodošla. Preden se namreč izvoljena oblast konsolidira, preden nastavi sebi všečne kadre itd., mine vsaj polovica mandata; v drugi polovici pa zaradi želje po nadaljnjem...
več
8. 5. 2006 Zofija v medijih

Vprašanje strpnosti in kritične razprave

Avtor:
Vprašanje strpnosti v sodobnih, multikulturnih in pluralističnih družbah je očitno velik problem. Ali lahko kritiziramo kulturne vzorce, v katere smo ljudje vpeti? Ali lahko kritiziramo religijo in njene predstavnike? Ali so lahko različne kulturne in religiozne prakse predmet satire? Ali kritika pomeni pomanjkanje strpnosti? Kaj če kritika in satira...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Transcendentalni videz

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Kantova teorija uma

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Etika – O Bogu

Baruch (Benedict) Spinoza (1632-1677), nizozemski filozof racionalizma in religiozni mislec, ki se smatra za enega najpristnejših zagovornikov panteizma. Rojen v špansko portugalski družini v Amsterdamu je bil deležen klasične židovske izobrazbe. Kasneje se je pod vplivom učenja o znanosti in pisanja angleškega filozofa Thomasa Hobbesa in francoskega Renéa Descartesa...
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Uvod v Kantovo etiko

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
31. 12. 2003 Zofijina modrost

Pensees (Misli) – Blaise Pascal

BOG Značilnost Blaisa Pascala je nasprotje in večna razpetost med Bogom in svetom, razumom in vero, čutnim in duhovnim, znanostjo in teologijo, začudujoče pa se nam morda zdi, da Blaise ta nasprotja ohranja, ter tako v celoti ostaja povezan z življenjem, hkrati pa popolnoma odprt Bogu: ” Veličine in...
več
23. 7. 2003 Zofijina modrost

Tema zla v Kantovi filozofiji

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več