Propozicija

11. 11. 2006 Cenzurirano, Zofija v medijih

O propoziciji

Pred kratkim je izšla nova, tematska številka revije Iluzija, glasila študentov filozofije filozofske fakultete. Gre zagotovo za najboljšo številko doslej – vsaj po oblikovni plati so prekašali večino drugih slovenskih filozofskih publikacij. Tudi članki, ki sledijo rdeči niti razmerja med filozofijo in znanostjo, so vredni branja. Mojo pozornost je...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Zakaj je logika pomembna za filozofijo

Položaj in pomen logike se je skozi zgodovino spreminjal. Tako je Aristotelu logika pomenila metodologijo za znanost in tudi za filozofsko raziskovanje. Drugačen pogled so imeli na logiko stoiki, kjer je filozofija veljala za samostojno filozofsko disciplino, poleg etike. Danes je logika samostojna znanost, ločena, vendar zelo pomembna za...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Znanstveno znanje in prepričanje

Platon: Platonova definicija znanja je, da je znanje opravičeno in resnično prepričanje (verjetje). Ugovori zoper to definicijo bi se lahko glasil: znanje ni primerljivo s prepričanjem, tudi ni nobena posebna oblika prepričanja. Descartes: znanje je nekaj bistveno različnega od prepričanja, kajti je gotovo in nedvoumno, prepričanje pa je negotovo...
več
31. 8. 2004 Zofijina modrost

P. F. Strawson – Resnica

Peter Frederick Strawson se je rodil leta 1919 v Londonu. Je professor metafizike na Univerzi v Oxfordu. Strawson je eden vodilnih akterjev filozofije običajnega jezika. Strawson je na oči javnosti prvič prišel z člankom “On Referring” (1950) (O naslavljanju). V njem je v ospredju kritika Russellove teorije o deskripciji....
več
31. 8. 2004 Kotiček

Filozofske raziskave

Ludwig Wittgenstein (1889-1951) je gotovo eden najbolj vplivnih filozofov 20. stoletja, za mnoge pa celo najpomembnejši filozof po Immanuelu Kantu. Zrasel je v ugledni dunajski družini. Študiral je inženirstvo v Nemčiji in Angliji, a je tekom študija kazal več zanimanja za vprašanja matematike in filozofije. V prvi svetovni vojni...
več