Jacques Lacan

27. 9. 2018 Oddaja Zofijinih

Oddaja, 27.9.2018

Avizo Spoštovani in spoštovane, dobrodošli in dobrodošle v novi oddaji društva Zofijini ljubimci! V današnji oddaji se bomo posvetili trem različnim prispevkom. Začeli bomo s kratkim razmišljanjem o vprašanju »Zakaj so očitne laži odlična propaganda?«, ki ga je za spletno platformo Vox pripravil ameriški novinar in urednik Carlos Maza. V...
več
2. 10. 2014 Cenzurirano

»Neoliberalizem prebuja tisto najslabše v nas«

Ekonomski sistem, ki nagrajuje psihopatske osebnostne lastnosti je spremenil našo etiko in osebnosti Nagibamo se k temu, da svoje identitete dojemamo kot stabilne in večinoma izolirane od zunanjih sil. Toda več desetletij raziskovanja in terapevtske prakse so me prepričale, da imajo gospodarske spremembe močen vpliv tako na naše vrednote...
več
22. 11. 2012 Zofijina modrost

Zakaj individualizem in zavest nimata zveze s svobodo?

(Zapis predavanja, izvedenega 20.11.2012 v Kulturnem inkubatorju, v sklopu cikla predavanj o filozofiji svobode) Če se hoče vojak, obkoljen s sovražniki, prebiti iz obroča, mora združiti močno željo po preživetju s čudno ravnodušnostjo do umiranja. Ne se zgolj oprijemati življenja, kajti potem bo strahopetec in ne bo ušel. Ne...
več
15. 5. 2012 Zofija v medijih

O fleksi(de)bilizaciji, ki s tem ko transgresira, pasivizira – ali zakaj se nikoli nič ne spremeni

Nekateri študentje so se na gol poziv gibanja Mi smo Univerza k artikulaciji posameznih nelagodij odzvali presenetljivo, celo protislovno: dejali so, da so zagotovo za ukinitev bolonjskega procesa, ki spodbuja obvezne vaje in predavanja, vendar pa žal do artikulacije njihovih trditev ne more priti, saj jih vežejo ravno omenjene...
več
28. 2. 2012 Pogovor

Oficirji, služkinje in dimnikarji

Predstavitev knjige Mladena Dolarja Knjigarna Filozofske fakultete UM vas vabi na predstavitev knjige Oficirji, služkinje in dimnikarji (Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2010 – Zbirka Analecta) in pogovor z avtorjem Mladenom Dolarjem. Pogovor z avtorjem bo vodila doc. dr. Vesna Vuk Godina. Predstavitev bo v torek, 28. februarja 2012, ob...
več
26. 8. 2011 Zofija v medijih

Levica na poti enoumja

Avtor:
Kadarkoli nekdo misli poenoteno, bo kaznovan. Poenotenost mišljenja je sumljivo znamenje patologije v vsakem narodu in vsaki državi, je alarm za zaskrbljenost. Običajno se odene v oblačila nacionalizma. Tam, kjer je poenotenosti preveč, lahko sledi le slep desničarski pogrom proti drugačnosti. Logika množične psihologije, nekatera železna pravila reakcij širokih...
več
8. 2. 2011 Zofijina modrost

Psiho(pato)logija za 21. stoletje?

Živimo v času nenehnih vrednotenj, primerjav ter ocenjevanj, v času, ko si mora sleherni posameznik, posledično pa tudi sleherna veda ali znanstvena disciplina prizadevati za svoj obstoj, za gladko, natančno in učinkovito definicijo lastnega predmeta – in, če dodamo piko na i, tudi za dokaz...
več
16. 12. 2009 Zofija v medijih

»Vedno govorim resnico« ali o novinarski ignoranci

Avtor:
Ali ženskam včasih paše, če jih pretepajo? Natanko takó zelo plemenito meni prvak stranke SNS Zmago Jelinčič. Za nameček je besede navrgel ob priložnosti akcije proti nasilju nad ženskami. Postavil se je tam nekje na ljubljanskem Tromostovju in po svoje modroval. Že res, da se podatek ni prebil dlje...
več
12. 11. 2009 Cenzurirano

Zakaj je ga. Vesna V. Godina bolj nemoralna, kot bi utegnila sama misliti

Patološki narcisizem je tema, ki spremlja dobršen del intervjujev, kolumn in ostalih form družbeno-kritičnega angažmaja antropologinje Vesne V. Godina. Rad bi opozoril na nekatere točke njenih kritik, ki se mi zdijo problematične in si zavoljo teorije same zaslužijo širšo diskusijo. Njene teze in izpeljave so sledeče: 1) obstaja razlika...
več
21. 8. 2009 Zofijina modrost

Here I stand; I can do no other. (Martin Luther)

V filmu Zadnja Kristusova skušnjava (The Last Temptation of Christ, 1998, Martin Scorsese) smo neposredno soočeni z dilemo dihotomije oz. razmerja med svobodo in determinizmom, ki ga provokativno evocira znan Luthrov stavek. Kristusa namreč obvladuje neka tretja instanca, njegove odločitve so popolnoma heteronomne glede na njega samega, v celoti...
več
8. 8. 2009 Zofija v medijih

Meje jezika so meje sveta

Avtor:
Jezik nosi svojo usodo, če jo razumemo ali ne. In čeprav je neujemljiva najbrž po definiciji, si večkrat za botro jemlje nevednost, celo glede jezika. Še huje je, vaše razumevanje jezika utegne razkriti vašo usodo ali usodo koga drugega. Recimo včasih so pomeni, skriti v njem, lahko odločilni neposredno....
več
21. 11. 2008 Zofijina modrost

Ecce Homo

Žižek! Režiserka: Astra Taylor Zeitgeist Films, 2005, 71. min Derrida Režiserja: Kirby Dick in Amy Ziering Kofman Zeitgeist Films, 2002, 84. min Kaj je film o filozofiji? Ustvarjanje filma o filozofu, ali poskus analizirati in oceniti tak film, skoraj v trenutku sproži najostrejša vprašanja o razmerju med filmom in...
več
31. 7. 2008 Cenzurirano, Filmsko

Subversive film festival

Avtor:
Poročilo iz filmskega festivala v Zagrebu Minuli teden, med 18. in 24. majem, se je v Zagrebu odvil Festival subverzivnega filma. Posvečen je bil dogodkom maja ’68 in odvrtel se je na res visoki nogi, v prekrasni dvorani Kina Evropa, ki ji je mestna oblast prizanesla z zaprtjem ali...
več
1. 5. 2008 Zofijina modrost

O nujnosti, ki jo svobodno ustvarjajo ljudje

JEAN-CLAUDE MILNER: STRUKTURALIZEM. Liki in paradigma. Prevod: Katarina Rotar, Mladen Dolar, Eva D. Bahovec, Alenka Zupančič. Krtina. Ljubljana. 2003 Milnerjevo delo, ki poskuša v tekočo misel zajeti raznoliki stoletni razvoj strukturalizma, je v originalu izšlo leta 2002. Gre za izbor avtorjevih besedil iz različnih obdobij. Poglavja zato bolj kot...
več
30. 8. 2007 Filmsko, Kotiček

Platonova teorija filma

Avtor:
Jack Purcell je filozofijo doštudiral na Univerzi v Južni Karolini. Doktorat pa je pridobil na Univerzi Purdue. Njegov interes je trenutno namenjen antični Indijski, Kitajski in Grški misli, kontinentalni filozofiji dvajsetega stoletja in filozofskim aspektom filma. Piše je o filmu, antični grški misli, Karlu Jaspersu, Jean Francoisu Lyotardu in...
več
31. 5. 2006 Oddaja Zofijinih

Oddaja 31.5.2006

AVIZO Pozdrav! Tudi v današnji oddaji bomo sledili zapuščini očeta psihoanalize Sigmunda Freuda. Zaenkrat zapuščamo področje psihoanalize športa, ki smo mu v glavnem namenjali pozornost pretekli dve oddaji in se podajamo v bolj pravoverne filozofske vode. Pozornost bomo v današnji oddaji usmerili na dva akademska teksta iz področja psihoanalize....
več
29. 3. 2006 Zofijina bodica

Zizekian view

Bonbonček 27 Butalci so bili na čase res ponosni. Kako bi ne bili, ponosa vrednih stvorov je bilo v njihovem rodu res veliko. Recimo njihov Slavoj, Žižek namreč, je uspel, kar zanj ni nič posebnega, v prestižnem časopisu New York Times objaviti kolumno. In to ne kakršnokoli. Ne. Kar...
več
27. 3. 2006 Zofijina modrost

Kuga fantazem

Avtor:
Analecta, 1997 Najnovejše delo filozofa Slavoja Žižka, v tem trenutku najbolj izdajanega in prevajanega slovenskega strokovnega avtorja v tujini sploh (in – pozor, to sploh ni napihnjena trditev – morebiti celo v zgodovini slovenskega naroda doslej), menda velja omeniti tudi v naši oddaji. Ta prispevek se ne bo ukvarjal...
več
31. 7. 2005 Filmsko

Svet idej Davida Lyncha

Avtor:
Filmozofski večeri na Štuku S projekcijo Lyncheve mojstrovine Mulholland dr. in predavanjem Ane Jovanovič so se več kot uspešno pričeli filmozofski večeri na Štuku V okviru kina Štuk – drugačnega kina, ki sta ga pred nekaj meseci »zakrivila« Štuk in Društvo za razvoj filmske kulture, so se v sredo...
več
8. 6. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 8.6.2005

Avizo Čaka nas zanimiva oddaj, zato kratka napoved nato pa v akcijo. Osrednja ost današnje oddaje bo panoramski uvod v francoski strukturalizem. Ob bok temu bomo predstavili še nekaj knjižnih novosti in tu in tam kakšno novico. Vabljeni ste ostati v naši družbi! GLASBA: HD 7926 PJ HARVEY WHO...
več
24. 5. 2005 Predavanje

»O komičnem«

Zofijini ljubimci, društvo za razvoj humanistike, prirejajo in vabijo na predavanje filozofinje dr. Alenke Zupančič z naslovom »O komičnem«, ki se bo odvijalo v torek, 24. maja 2005, s pričetkom ob 18.00 uri v Galeriji Media Nox v Židovski ulici 12 v Mariboru. V čem je komedija oziroma fenomen...
več
31. 8. 2004 Kotiček

Sreča po 11. septembru

Slavoj Žižek je profesor na inštitutu za sociologijo v Ljubljani in na EGSu – European Graduate School. Žižek v svojih zelo odmevnih teorijah uporablja popularno kulturo v navezi z zapletenimi teorijami francoskega filozofa in psihoanalitika Jacquesa Lacana, da bi na ta način pojasnil politično in popularno kulturo. Rojen je...
več
24. 4. 2004 Kotiček

»Komična razsežnost psihoanalitičnega izkustva«

Alenka Zupančič v sestavku »Komična razsežnost psihoanalitičnega izkustva« ugotavlja, da je v psihoanalitičnem diskurzu nenehno govora o tragediji, bore malo ali le redkoma pa se govori o komediji. Nenavadno, kajti eden izmed viškov opusa Sigmunda Freuda predstavlja prav knjiga »Vic in njegovo razmerje do nezavednega«. Tudi pri Lacanu se...
več
31. 3. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 31.3.2004

Avizo Današnjo oddajo posvečamo komičnemu. Vzpodbujeni smo z dvema neposrednima dejavnikoma, ki našo misel napeljujeta na tovrstno razmišljanje; prvim aprilom, kot dnevom vsakršnih muhavosti in potegavščin in bližnjim tragično-komičnim referendumom o izbrisanih. Komedije prvega pristnejšega tipa se bomo lotili na primeru Begsonovega Eseja o smehu in prispevka o psihoanalitični...
več
24. 3. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 24.3.2004

Avizo Marec je mesec, ki je vsaj v dveh dnevih zaznamovan z slavljenjem ženskosti v takšni ali drugačni obliki. Dan pred deklariranim dnevom materinskosti, se bomo Zofijini pozabavali z nekaterimi vidiki nesporazuma med spoloma, s prav posebnim poudarkom na, v sodobnosti prezentnejšim, ženskim spolom. Za trenutek bomo pozabili, da...
več
31. 12. 2003 Kotiček

Teorija kaprice

Kaj hoče ženska, odgovor je preprost, ženska hoče hoteti. Hotenje je nek užitek pa naj gre za subjektivno hotenje ali hotenje drugega v primeru katerega se subjekt manifestira skozi podvrženost, ki je spet stvar volje, razmerje do volje drugega. Med ženskostjo in voljo obstaja določena sorodnost, izraža absolutni, neskončni,...
več
31. 12. 2003 Kotiček

Marianina želja

Božovič v eni od edicij Analecte (Kant vs. Sade?) podaja v sklopu razmisleka o Spinozovi interpretaciji ljubezni, presedan, pod naslovom Marivauxov korolarij, v osnovi pa na primeru dogodka iz Marivauxove nedokončane knjige »Marianino življenje« nudi zgled dialektike ljubezni, da namreč dotlej, dokler mislim, da sem za ljubezen, ki jo...
več
31. 12. 2003 Kotiček

Komentar

Začetek je negacija tega, kar se z njim začenja. (Schelling) Ključno je Badioujevo soočenje s psihoanalizo. Nepopustljivo nasprotuje morbidni obsedenosti s smrtjo, ko gonu smrti zoperstavi resnico-dogodek. Vztrajati moramo na tem, kar Lacan poimenuje prostor med dvema smrtma, da se odpremo življenju prave večnosti, moramo opustiti našo vez s...
več
31. 12. 2003 Zofijina bodica

Naplet

Uvodnik Krščanstvo v svojem jedru ponuja vsaj en nespregledljiv paradoks: ljubi bližnjega kakor samega sebe! To je maksima, ki je v krščanstvu, kar so ugotavljali že prenekateri kritiki krščanstva, najbolj uničujoča. Ta prikrita zev, se rojeva iz odnosa do drugega in v svojem jedru vzdržuje ravnotežje v kreaciji, ki...
več
27. 1. 2003 Filmsko, Kotiček

Cronenberg

David Cronenberg, rojen: 15 marec 1943, v Torontu, Ontario, Kanada. Znan je tudi pod nadimki Dave ‘Deprave’ (Izprijen) Cronenberg, ‘King of venereal horror’ (Kralj veneričnih grozljivk), ‘Baron of blood’ (Baron krvi). David Cronenberg je leta 1943 v Kanadi rojeni režiser in scenarist, ki je že v začetku 70-ih opozoril...
več
15. 5. 2002 Zofijina bodica

Kraljevina Slovenija

Po Lacanu, slovitem in kontroverznem francoskem psihoanalitiku, bi kralj, ki zase misli, da je kralj, bil nor. V Sloveniji nimamo te težave. Novo ustoličeni kralj na jesenskih volitvah 2002 sicer zase misli, da je kralj, še bolj pa to mislijo ljudje. Skratka imamo ljudstvo, ki misli, da ima kralja,...
več