Immanuel Kant

14. 3. 2017 Obvestila

Okrožnica za marec 2017

»Človeku moje in gotovo tudi vaše generacije se para srce, ko vidi propad pojma javnosti. Javnost namreč pomeni univerzalnost. Je pojem, ki izhaja iz Kantovega pojma javnosti, iz pravice do javne rabe uma.« Mladen Dolar v Delu Sledite nam, komentirajte, predlagajte in če vas kaj posebej nagovori, ste se...
več
15. 2. 2017 Zofijina modrost

O moralni sreči

Avtor:
0 Uvod Vprašanje je ali lahko osebo moralno presojamo za tisto, kar ni odvisno od tega, kar je pod nadzorom te osebe. Odgovor, ki se sprva pojavi je ne, vendar po daljšem premisleku ugotovimo, da to počnemo neprestano. Na naše moralno presojanje namreč vpliva moralna sreča. Najprej bomo s...
več
1. 12. 2016 Zofija v medijih

Svaril je pred pretečimi nevarnostmi

Avtor:
Razsvetljenska vizija vzgoje Franca Sušnika Na Gimnaziji Ravne na Koroškem smo v sklopu priprav na eno izmed preteklih šolskih let razpravljali o Pripravi za šolsko leto 1955/1956 ustanovitelja in prvega ravnatelja te šole dr. Franca Sušnika. Iz priprave je mogoče razbrati, da se je soočal s problematiko učnih načrtov,...
več
4. 11. 2016 Publikacije

Problemi poučevanja filozofije v gimnaziji

Avtor:
Doktorska disertacija V nalogi Problemi poučevanja filozofije v gimnaziji najprej utemeljujemo, da je vodenje filozofskega dialoga pri pouku filozofije najboljša metoda poučevanja filozofije. Tako lahko najbolj upravičeno upamo, da bomo vzgojili avtonomne, kritično razmišljajoče osebe, ki se v šoli ne pripravljajo za vnaprej določene družbene vloge. Nato razvijemo trditev,...
več
20. 5. 2016 Zofija v medijih

Kdo in kakšni smo (postali)

Avtor:
Razcep teorije in prakse Delo kritičnih racionalistov, številnih avtorjev iz gibanja za kritično mišljenje in naših reformatorjev pouka v imenu kritičnega mišljenja ima veliko vrednost. Kljub temu ga moramo izpostaviti kritiki, predvsem zato, ker je pretežno teoretski. Dejanski rezultati – kar zadeva poučevanje kritičnega mišljenja – so neznatni. Kritičnih...
več
6. 5. 2016 Zofijina modrost

Etična zaveza znanosti

Avtor:
Pri reviji The Economist so oktobra 2013 v osrednjem članku številke z naslovom “How science goes wrong”1 obravnavali vedno večje težave, s katerimi se soočajo nekatera področja sodobne znanosti. Predstavili so presenetljivo ugotovitev, da vse več znanstvenih odkritij, ki jih raziskovalci objavijo tudi v uglednih znanstvenih revijah, ni mogoče...
več
23. 2. 2016 Zofija v medijih

O védenju in vedênju

Avtor:
Kako ohranjati radovednost, zagnanost, slo po znanju in zagrizenost Delo učiteljev je med drugim tudi prenašanje vednosti, plod truda prejšnjih generacij. V tem oziru je poučevanje uspešno, kadar učenci, ki sprva ne vedo, slednjič nekaj vedo. Toda, kdaj lahko trdimo, da učenci in mi vsi posedujemo vednost? Vednost je...
več
16. 12. 2015 Kotiček

O nasilju

Devet scen iz anti-imperialistične samoobrambe Concerning Violence – Nine Scenes from the Anti-Imperialistic Self-Defense (2014) Povzeto po dokumentarnem filmu režiserja Görana Huga Olssona, ki je nastal na osnovi knjige Frantza Fanona »V suženjstvo zakleti« (Upor prekletih). Uvod v Concerning Violence Frantz Fanon je bil leta 1925 rojen na karibskem...
več
21. 11. 2014 Posvet

Orientacija v življenju, orientacija v mišljenju

Svetovni dan filozofije 2014 V sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom, smo 20. novembra 2014 v Cankarjevem domu v Ljubljani obeležili Unescov Svetovni dan filozofije, ki je letos nosil naslov: »Orientacija v življenju, orientacija v mišljenju«. O postavljeni temi so v razpravi razmišljali filozofi...
več
17. 11. 2013 Predavanje

Kant in človekove pravice

Cikel predavanj o človekovih pravicah ob 25-letnici Amnesty Slovenije Prof. dr. Nenad Miščević: »Kant in človekove pravice« Po odličnem odzivu fakultet ob 20-letnici delovanja Amnesty International Slovenije (AIS) in 60-obletnici Splošne deklaracije človekovih pravic leta 2008 smo humanistične in družboslovne fakultete ob letošnji 25-obletnici delovanja AIS povabili k Ciklu...
več
13. 2. 2013 Zofijina modrost

Eksistencialni obup in smisel življenja

»In zdaj je tu smisel življenja. Nič posebnega ni. Bodite dobri do drugih, izogibajte se mastnim jedem, občasno preberite kako dobro knjigo, pojdite na kakšen sprehod in poskusite živeti v miru in slogi skupaj z ljudmi vseh ras in prepričanj.« (Monty Python, The Meaning of Life) Povzetek: V pričujočem...
več
22. 12. 2012 Cenzurirano

Diskriminacija filozofije v srednješolskem izobraževanju

Ob svetovnem dnevu filozofije je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od 12. do 16. 11. 2012, potekal že tradicionalni filozofski maraton. Med kopico predavanj, ki so se zvrstila v omenjenih dnevih, je prof. dr. Valentin Kalan namenil svoj premislek diskriminaciji filozofije v srednješolskem izobraževanju. Z njegovim stališčem se strinjam,...
več
28. 9. 2012 Zofijina modrost

Očrt filozofije breztalnosti Leva Šestova

Šestov se tako kot Nietzsche upira vsakršni filozofski učenosti, ki mu pomeni plod umskega rokodelstva, logičnih izračunov in sklepov, kar človeka odmika od intuitivnih, kreativnih vzponov ustvarjalnega duha. »Dokler bo vladala logika, bo pot k metafiziki zaprta.« Brezmejno svobodo doživimo šele s premagovanjem umskih principov (samorazvidnosti). Tako so dihotomije...
več
22. 12. 2011 Zofija v medijih

Kapitalistična ideologija v šoli 3

Avtor:
V prvem delu tega razmišljanja sem opozoril, da naše vsakdanje vedenje še vedno podpira neoliberalno logiko delovanja, čeprav včasih govorimo nekaj drugega. To še posebno velja za šolo, ki je eden izmed najpomembnejših ideoloških aparatov države. Razcep med teorijo in prakso je mogoče zelo dobro opazovati na nekaterih manjših...
več
27. 2. 2011 Zofija v medijih

»Do Hipokratove prisege imam podoben odnos kot do Božjih zapovedi«

Frederik Klampfer, filozof Nova odkritja v genetiki, medicini in biotehnologiji so v zadnjih desetletjih večkrat zamajala tradicionalna prepričanja, kaj je naravno in kaj človeško. Napredek v medicini je podaljšal življenje tistim, ki bi brez medicinskih naprav in terapij že zdavnaj umrli. Sodobne tehnike umetne oploditve so omogočile starševstvo tudi...
več
12. 9. 2010 Zofijina modrost

Ostržek ali uvod v etiko

Avtor:
Uro začnem z naivnim vprašanjem ali lahko naredimo1 vse, kar hočemo, ali so torej moja dejanja omejena ali neomejena. Naredim sicer lahko, povedo dijaki, a včasih se moramo soočiti s posledicami dejanj (tako ne moremo brez posledic skakati v prepad,…, prav tako moramo upoštevati družbene norme, predpise, zakone, kar...
več
21. 6. 2010 Zofijina modrost

Kdo je anti-pedagog?

Pred kratkim je slovenska vlada zasnovala nov nacionalni program za raziskave in inovacije (slednje so zamenjale pojem ‘razvoja’), ki skuša uvesti rokohitrsko in instrumentalno obravnavanje ter razumevanje izobraževalnih institucij, še posebej univerze. Pravi namreč, da je zaradi trenutne globoke gospodarske krize potrebno podpreti tehnološke in netehnološke inovacije, s poudarkom...
več
12. 11. 2009 Cenzurirano

Zakaj je ga. Vesna V. Godina bolj nemoralna, kot bi utegnila sama misliti

Patološki narcisizem je tema, ki spremlja dobršen del intervjujev, kolumn in ostalih form družbeno-kritičnega angažmaja antropologinje Vesne V. Godina. Rad bi opozoril na nekatere točke njenih kritik, ki se mi zdijo problematične in si zavoljo teorije same zaslužijo širšo diskusijo. Njene teze in izpeljave so sledeče: 1) obstaja razlika...
več
7. 5. 2006 Cenzurirano, Zofija v medijih

Etika kot izgovor

Pred kratkim je Slovenijo obiskala znana teoretičarka “boja” za pravice živali, Paola Cavalieri. Ker vem, da živali ne morejo postati politični subjekt (politični subjekt je namreč samo tisti, ki lahko govori v svojem imenu) niti pomembna filozofska tema (pravice živali praviloma zanimajo samo anglosaške filozofe), se mi ne zdi...
več
12. 4. 2006 Oddaja Zofijinih

Oddaja 12.4.2006

AVIZO Pozdravljeni! Prejšnji teden ste lahko v terminu Ah, teorija prisluhnili predavanju italijanskega filozofa in aktivista Antonia Negria vpričo izida prevodov dveh njegovih del – Multituda in Vrnitev. V mnogočem je Negri povezan z filozofijo nekega druga italijanskega filozofa in aktivista – Paola Virna. Paolo Virno sodi v generacijo...
več
1. 3. 2006 Oddaja Zofijinih

Oddaja 1.3.2006

AVIZO Pozdravljeni! Zofijini smo v prejšnjem tednu pripravili predavanje filozofa dr. Nenada Miščevića z naslovom »Etika vojne«. V današnji oddaji bomo v tekstu in izsekih iz predavanja prisluhnili nekaj argumentom, ki zadevajo široko področje vojno–humanitarne etike, na katerem imamo danes sicer zelo zahtevna pravila obnašanja, ne pa tudi nekega...
več
30. 12. 2005 Kotiček

Imeti ali biti?

Avtor:
Erich Fromm (23 marec 1900 – 18 marec 1980) je mednarodno priznani nemško-ameriški psiholog in humanistični filozof. Erich Fromm je začel študij leta 1918 na univerzi Frankfurt am Main in sicer je končal dva semestra iz pravnih ved. Med poletnim semestrom leta 1919 je Fromm študiral na univerzi Heidelberg,...
več
30. 12. 2005 Kotiček

Nemški študent kot delavec

Martin Heidegger (26 september 1889 – 26 maj 1976) je eden najpomembnejših sodobnih nemški in evropskih filozofov. Študiral je na univerzi v Freiburgu pod mentorstvom Edmunda Husserla, izumitelja filozofske smeri fenomenologije. Profesor je tam postal leta 1928. Bil je neizmeren vpliv za številne filozofe in filozofske usmeritve, ki so...
več
13. 4. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 13.4.2005

Avizo Z današnjo oddajo vas pričenjamo pripravljati na 1. maj, praznik dela, ki bo letos posebej v Mariboru, minil v pričakovanju EuroMaydaya. V nadaljnih oddajah v tem mesecu lahko tako med drugim pričakujete prispevke o študentskih in civilnih organizacijah, ki so vzele svoja utopična pričakovanja napram življenja v svoje...
več
23. 2. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 23.2.2005

Avizo Richard Rorty – ČLOVEKOVE PRAVICE, RACIONALNOST IN SENTIMENTALNOST – 2. del V prejšni oddaji smo vas seznanili, kaj je najboljši in najbrž edini argument, zakaj naj bi se odrekli poskusom utemeljevanja o statusu živalskosti človeškega bitja, njegovi moralnosti in v sklopu le te človekovih pravic. Energijo bi bolje...
več
16. 2. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 16.2.2005

Avizo Richard Rorty – ČLOVEKOVE PRAVICE, RACIONALNOST IN SENTIMENTALNOST David Rieff je pred časom v svojem poročilu iz Bosne dejal: “Za Srbe Muslimani niso več ljudje … Srbski paznik je z manjšim tovornim vozilom zapeljal čez muslimanske ujetnike, ki so ležali na tleh v vrstah in čakali na zaslišanje.”...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Transcendentalni videz

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Kantova teorija uma

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
31. 12. 2004 Publikacije

Online časopis, številka 6

Vsebina: (Assemblée nationale constituante) Deklaracija o pravicah človeka in državljana Obrisi antike (Robert Petrovič) Nesmrtnost duše v Fajdonu (Bernhard Waldenfels) Dialogi in diskurzi (Robert Petrovič) Znanstveno znanje in prepričanje Kant (Robert Petrovič) Kantova teorija uma (Robert Petrovič) Transcendentalni videz 20. stoletje (Jean Baudrillard) Histereza tisočletja (Robert Petrovič) Estetika hongkonškega...
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Uvod v Kantovo etiko

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
24. 4. 2004 Publikacije

Online časopis, številka 4

  Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Erotičen samomor filozofije O komičnem (Henri Bergson) Esej o smehu (Alenka Zupančič) Komična razsežnost psihoanalitičnega izkustva (Monty Python) Monty Python’s Flying Circus Etike (Robert Petrovič) Uvod v Kantovo etiko (Robert Petrovič) Vrline in sreča (Robert Petrovič) Etika – O Bogu (Klement Jug) Klement Jug Znanost (Robert...
več
14. 4. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 14.4.2004

Avizo Vse redkeje se dandanes moderni človek ozre po nekoč visoko cenjenem pojmu modrosti, pojmu, s katerim je presodno povezana tudi filozofija. Modrost je v našem času površnosti in hitrega ritma postala malodane žaljivka, v najboljšem primeru oznaka za nekoristnost, ki se ukvarja s stvarmi, ki presegajo realno, eksistencalno...
več
18. 2. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 18.2.2004

Avizo V februarju mineva 200 let od smrti Immanuela Kanta. Ker je letošnje leto hkrati tudi 280 let od njegovega rojstva je antikvariatska filozofska misel v letošnjem letu prežeta z ponovnim tehtanjem zapuščine tega velikega filozofskega duha. Zofijini bomo v današnji oddaji prispevali svoj delež. Immanuel Kant je eden...
več
31. 12. 2003 Kotiček

Teorija kaprice

Kaj hoče ženska, odgovor je preprost, ženska hoče hoteti. Hotenje je nek užitek pa naj gre za subjektivno hotenje ali hotenje drugega v primeru katerega se subjekt manifestira skozi podvrženost, ki je spet stvar volje, razmerje do volje drugega. Med ženskostjo in voljo obstaja določena sorodnost, izraža absolutni, neskončni,...
več
31. 12. 2003 Kotiček

Komentar

Začetek je negacija tega, kar se z njim začenja. (Schelling) Ključno je Badioujevo soočenje s psihoanalizo. Nepopustljivo nasprotuje morbidni obsedenosti s smrtjo, ko gonu smrti zoperstavi resnico-dogodek. Vztrajati moramo na tem, kar Lacan poimenuje prostor med dvema smrtma, da se odpremo življenju prave večnosti, moramo opustiti našo vez s...
več
31. 12. 2003 Zofijina bodica

Naplet

Uvodnik Krščanstvo v svojem jedru ponuja vsaj en nespregledljiv paradoks: ljubi bližnjega kakor samega sebe! To je maksima, ki je v krščanstvu, kar so ugotavljali že prenekateri kritiki krščanstva, najbolj uničujoča. Ta prikrita zev, se rojeva iz odnosa do drugega in v svojem jedru vzdržuje ravnotežje v kreaciji, ki...
več
28. 7. 2003 Publikacije

Online časopis, številka 2

Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Država Klasika (Robert Petrovič) Tema zla v Kantovi filozofiji (Robert Petrovič) O Poetiki Zaznavanje telesnega (Robert Petrovič) Darovanje (Alan Goldman) Čisti seks Spektakel odgovornosti (Robert Petrovič) Princip odgovornosti (Robert Petrovič) Individualizacija subjekta (Aleksander Solženicin) Samoomejitev Duh 20. stoletja (Paul Valery) Kriza duha – drugo pismo (Robert...
več
23. 7. 2003 Zofijina modrost

Tema zla v Kantovi filozofiji

Immanuel Kant (1724 – 1804), eden največjih mislecev razsvetljenstva in eden najpomembnejših filozofov, kateremu smo dolžni marsikateri trend v racionalizmu. V filozofiji predstavlja novo vejo v razvoju filozofskega mišljenja, njegovo obsežno in sistematično delo na področju teorije znanja, etike in estetike je v veliki meri vplivalo na filozofe in...
več
23. 7. 2003 Kotiček

Čisti seks

Avtor:
Dr. Alan Goldman je študiral na univerzah Yale in Columbia. Od leta 1977 predava na oddelku za filozofijo univerze Miami, med tem časom je v različnih vlogah gostoval tudi na univerzah Michigan, Colorado, in Auckland. Odelku je predsedoval v času med leti 1988 do 1998. Je avtor knjig Justice...
več
27. 1. 2003 Kotiček

Kriza duha – prvo pismo

Avtor:
Valéry, Paul Ambroise (1871-1945) francoski pesnik, esejist in kritik, tudi mož pisem, kot so ga radi imenovali, zaradi njegove navade, da svoje eseje piše kot pisma. Zgodnja leta je načeloma posvetil poeziji, medtem ko se je v poznih letih več časa ustvarjalno posvečal teoriji, v kateri je ob vedno...
več
27. 1. 2003 Filmsko, Kotiček

Cronenberg

David Cronenberg, rojen: 15 marec 1943, v Torontu, Ontario, Kanada. Znan je tudi pod nadimki Dave ‘Deprave’ (Izprijen) Cronenberg, ‘King of venereal horror’ (Kralj veneričnih grozljivk), ‘Baron of blood’ (Baron krvi). David Cronenberg je leta 1943 v Kanadi rojeni režiser in scenarist, ki je že v začetku 70-ih opozoril...
več
27. 1. 2003 Kotiček

Čisti seks

Avtor:
Dr. Alan Goldman je študiral na univerzah Yale in Columbia. Od leta 1977 predava na oddelku za filozofijo univerze Miami, med tem časom je v različnih vlogah gostoval tudi na univerzah Michigan, Colorado, in Auckland. Oddelku je predsedoval v času med leti 1988 do 1998. Je avtor knjig Justice...
več
14. 1. 2002 Zofija v medijih

Drnovškovi dve telesi

Avtor:
Vpogled v Drnovškovo intimo zasebnega prostora, ki jo kot potencialni volilci, interpelirani v zaželene voajerje, lahko spremljamo na njegovi spletni predvolilni strani www.drnovsek.si, je Delov novinar nadgradil z nadvse nezaželenim vpogledom v intimo dodatnega »rezidenčnega« prostora brunarice  na Brdu, koder je preverjal inventar premierovih rezervnih zobnih ščetk, dimenzij postelje...
več