Georg Wilhelm Friedrich Hegel

1. 9. 2021 Zofija v medijih

Mladen Dolar: »Več kot je informacij, manj je vednosti.«

Mladen Dolar, eden najvidnejših in najbolj izpostavljenih slovenskih filozofov, je profesor in višji znanstveni sodelavec na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, gostuje pa tudi na drugih univerzah v ZDA in Evropi. Ob boku Slavoja Žižka in Alenke Zupančič je predstavnik tako imenovane »ljubljanske lacanovske šole«, ki...
več
2. 8. 2018 Oddaja Zofijinih, Podcast

Oddaja, 2.8.2018

Avizo Pozdrav v oddaji, ki jo na spletu in za radio MARŠ pripravljamo v društvu Zofijini ljubimci! V današnji oddaji bomo prisluhnili prispevku doktorja Andreja Adama z naslovom »O samoaktualizaciji«, v katerem na sledi BBC-jeve dokumentarne serije »Stoletje jaza«, razkriva sodobni razvoj ideje o samoaktualizaciji, in prispevku Andreja Korošaka...
več
9. 5. 2018 Zofija v medijih

O samoaktualizaciji

Avtor:
Zgornji naslov je prevzet po tretjem delu dokumentarne serije Stoletje jaza, ki jo je leta 2002 za BBC posnel Adam Curtis. Tukaj ne bom povzemal celote, osredotočil se bom le na idejo spreminjanja samega sebe, na samoaktualizacijo, ki je, med drugim, tematizirana v dokumentarcu. Preidimo k filmu. V nadaljevanju...
več
20. 5. 2016 Zofija v medijih

Kdo in kakšni smo (postali)

Avtor:
Razcep teorije in prakse Delo kritičnih racionalistov, številnih avtorjev iz gibanja za kritično mišljenje in naših reformatorjev pouka v imenu kritičnega mišljenja ima veliko vrednost. Kljub temu ga moramo izpostaviti kritiki, predvsem zato, ker je pretežno teoretski. Dejanski rezultati – kar zadeva poučevanje kritičnega mišljenja – so neznatni. Kritičnih...
več
16. 12. 2015 Kotiček

O nasilju

Devet scen iz anti-imperialistične samoobrambe Concerning Violence – Nine Scenes from the Anti-Imperialistic Self-Defense (2014) Povzeto po dokumentarnem filmu režiserja Görana Huga Olssona, ki je nastal na osnovi knjige Frantza Fanona »V suženjstvo zakleti« (Upor prekletih). Uvod v Concerning Violence Frantz Fanon je bil leta 1925 rojen na karibskem...
več
2. 10. 2014 Cenzurirano

»Neoliberalizem prebuja tisto najslabše v nas«

Ekonomski sistem, ki nagrajuje psihopatske osebnostne lastnosti je spremenil našo etiko in osebnosti Nagibamo se k temu, da svoje identitete dojemamo kot stabilne in večinoma izolirane od zunanjih sil. Toda več desetletij raziskovanja in terapevtske prakse so me prepričale, da imajo gospodarske spremembe močen vpliv tako na naše vrednote...
več
2. 9. 2014 Zofija v medijih

Vem, da nič ne vem

… s filozofi v mariborskem parku Nič ni pomembnejše od tega, da ne sledimo čredi pred seboj kakor ovce, ki ne gredo tja, kamor bi bilo treba priti, temveč tja, kamor se pač gre. Pet dni zapored so Zofijini ljubimci v Mestnem in Magdalenskem parku v Mariboru razpravljali o...
več
1. 8. 2014 Zofijina bodica

Izbrisani, Ljubljanska banka in Strasbourg

Hegel se je motil Eden najbolj znanih filozofov, G.W.F.Hegel (1770 – 1831), čigar misli so neposredno in posredno krepko vplivale na filozofijo naslednikov, je živel v času nastajanja države kot pravne institucije. Razumljivo, da je kot zagovornik procesov, razumljenih kot napredek, zlasti v svojem delu “Osnovne črte filozofije prava”...
več
28. 9. 2012 Zofijina modrost

Očrt filozofije breztalnosti Leva Šestova

Šestov se tako kot Nietzsche upira vsakršni filozofski učenosti, ki mu pomeni plod umskega rokodelstva, logičnih izračunov in sklepov, kar človeka odmika od intuitivnih, kreativnih vzponov ustvarjalnega duha. »Dokler bo vladala logika, bo pot k metafiziki zaprta.« Brezmejno svobodo doživimo šele s premagovanjem umskih principov (samorazvidnosti). Tako so dihotomije...
več
25. 3. 2012 Zofijina modrost

Filozofija Duha Nikolaja Berdjajeva

»Svet se nagiba k zanikovanju resničnosti duha. Edino, o čemer ne dvomi, je resničnost vidnih stvari« (N. Berdjajev) Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev (1874-1948) je predstavnik ruske religiozne filozofije. V duhu verskega eksistencializma in personalizma, ki je do določene mere konceptualno podoben filozofiji Leva Šestova, čeprav gre za dve popolnoma različni...
več
2. 3. 2012 Zofijina modrost

Eksistencializem S. Kierkegaarda

Sören Kierkegaard (1813–1855) se je rodil na Danskem, vzgajan je bil v strogo krščanskem duhu, v duhu božje strogosti. Privzgojen mu je bil globok občutek krivde, kar je vplivalo na njegovo nadaljnje ustvarjanje. Zametki eksistencialistične misli tako segajo v Sörenovo najzgodnejše otroštvo. Hribar v Kierkegaardovskem suspenzu povzema biografijo po...
več
22. 10. 2011 Zofijina modrost

Marx – Razlika med demokritsko in epikurejsko filozofijo narave

Avtor:
(Izpiski, nastali pri pripravah na Zofijine bralne večere) Številni velikani v zgodovini filozofije helenističnim filozofijam (epikurejstvu, stoicizmu, skepticizmu) niso priznali velikega pomena, ki ga imajo za zgodovino grške filozofije. Toda po Marxu so za resnično zgodovino grške filozofije ti sistemi ključni (METI, 19). Njihov pomen Marx uvodoma poudari z...
več
17. 10. 2011 Zofijina modrost

Marxova doktorska disertacija in praktični preobrat filozofije

Avtor:
Berimo Marxa na Zofijinih humanističnih večerih 2011 Z veseljem sem se odzval povabilu, da se pridružim “branju Marxa” in pozdravljam namero, da bi se tega lotili sledeč njegovemu lastnemu teoretskemu razvoju. Moja naloga je, da prikažem njegove filozofske študije iz študentskih let, na katerih je zasnoval svojo doktorsko disertacijo....
več
11. 3. 2011 Zofija v medijih

Ko se zaroti še resnica

Avtor:
Zakaj Janez Janša piše tako dolga pisma? Tako rekoč o politični metafiziki, torej o Bogu, resnici, strahu, lažeh, revoluciji? Ne, ni to, da ne bi želel komunicirati z mediji in bi se zapiral vase. Takoj po svojem zadnjem pisnem izdelku je nastopil pred kamerami – sicer kot zmeden šolarček,...
več
4. 5. 2009 Zofijina modrost

Magritte kot pedagog

Slavni belgijski nadrealist Rene Magritte je nekoč o seriji svojih slik – naslovil jih je s pomenljivo sintagmo La condition humaine – povedal sledeče: “My painting is visible images which conceal nothing… they evoke mystery and indeed when one sees one of my pictures, one asks oneself this simple...
več
28. 9. 2008 Kotiček, Zofijina bodica

Manifest za filozofijo

Jesen 2008 »Die Philosophen haben die Welt nur verschieden interpretiert, es kömmt drauf an, sie zu verändern.« Thesen über Feuerbach (1845) Karl Marx Naj bo letošnja jesen priložnost za prve korake v kritično mišljenje in filozofijo. Priložnosti za to bo veliko, nekaj jim bomo na svet pomagali tudi Zofijini....
več
9. 8. 2008 Publikacije

Ustroj, številka 4 – 6

KLIKNI NA SLIKO (PDF) Iz vsebine: Fenomen spreobrnjenega kadilca – Erozija zdravega razuma in kritika nekritičnega uma – Qu’est ce que c’est la philosophie? – Svoboda – Tovar’ši, jest vam ne verjamem – Preoblika družbe – Svobodni trg kot iluzija svobode – Popolnost – Vice – Kolodvor – Poboj...
več
28. 3. 2007 Oddaja Zofijinih

Oddaja 28.3.2007

V aktualni sezoni Zofijinih ljubimcev vas z nekoliko spremenjenim konceptom kot vedno vabimo na pot spoznavanja. V tokratni ediciji oddaje boste lahko iz serije posvečene evropski kulturi in misli 19. stoletja, prisluhnili vsevednemu predavanju na temo Marxove kritike Hegla in iz nje porajajočega se marksizma. Predavanje je v angleškem...
več
21. 3. 2007 Oddaja Zofijinih

Oddaja 21.3.2007

V aktualni sezoni Zofijinih ljubimcev vas z nekoliko spremenjenim konceptom kot vedno vabimo na pot spoznavanja. V tokratni ediciji oddaje boste lahko iz serije posvečene evropski kulturi in misli 19. stoletja, prisluhnili vsevednemu predavanju na temo razmerja med Heglom in mladim Marxom. Predavanje je v angleškem jeziku. Vabljeni k...
več
14. 2. 2007 Oddaja Zofijinih

Oddaja 14.2.2007

V aktualni sezoni Zofijinih ljubimcev vas z nekoliko spremenjenim konceptom in novim uvodnim jinglom kot vedno vabimo na pot spoznavanja. V tokratni ediciji oddaje boste lahko prisluhnili vsevednemu predavanju na temo Heglovega filozofskega koncepta zgodovine. Predavanje je v angleškem jeziku. Vabljeni k poslušanju!
več
24. 3. 2006 Zofijina modrost

Umnost zgodovine in zgodovinskost uma

Avtor:
(Georg Wilhelm Friedrich Hegel: Um v zgodovini, Analecta, Ljubljana 1999, prevedel Božidar Debenjak) Heglov tekst z naslovom “Um v zgodovini” pomeni pravzaprav uvod v širše zastavljeno Filozofijo svetovne zgodovine, zasnovano v več sklopih predavanj. Predstavlja poskus podati neke vrste splošno kategorialno ogrodje zgodovine, kakor se le-to kaže skozi filozofsko...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Kdo se boji filozofije?

Avtor:
PRISPEVEK NA TEMO FILOZOFIJA KOT COKLA ZNANOSTI NAMESTO UVODA: COKLA cokla -e ž (o) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami;...
več
30. 3. 2005 Oddaja Zofijinih

Oddaja 30.3.2005

Avizo Za današnjo oddajo smo pripravili posnetek predavanja filozofa Jana Princla z naslovom »Resnica (o) ljubezni«, ki smo ga Zofijini pripravili v prejšnjem tednu v Galeriji Media Nox. Želimo vam dober sprejem. GLASBA: Minnie Riperton – Lovin You Predavanje Jana Princla je ponudilo dedukcijo temeljnih obeležij ljubezni preko določitve...
več
22. 3. 2005 Predavanje

»Resnica (o) ljubezni«

Avtor:
Zofijini ljubimci, društvo za razvoj humanistike, prirejajo in vabijo na predavanje filozofa Jana Princla z naslovom »Resnica (o) ljubezni«, ki se bo odvijalo v torek, 22. marca 2005, s pričetkom ob 18.00 uri v Galeriji Media Nox v Židovski ulici 12 v Mariboru. Predavanje bo ponudilo dedukcijo temeljnih obeležij...
več
16. 2. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 16.2.2005

Avizo Richard Rorty – ČLOVEKOVE PRAVICE, RACIONALNOST IN SENTIMENTALNOST David Rieff je pred časom v svojem poročilu iz Bosne dejal: “Za Srbe Muslimani niso več ljudje … Srbski paznik je z manjšim tovornim vozilom zapeljal čez muslimanske ujetnike, ki so ležali na tleh v vrstah in čakali na zaslišanje.”...
več
24. 4. 2004 Kotiček

»Komična razsežnost psihoanalitičnega izkustva«

Alenka Zupančič v sestavku »Komična razsežnost psihoanalitičnega izkustva« ugotavlja, da je v psihoanalitičnem diskurzu nenehno govora o tragediji, bore malo ali le redkoma pa se govori o komediji. Nenavadno, kajti eden izmed viškov opusa Sigmunda Freuda predstavlja prav knjiga »Vic in njegovo razmerje do nezavednega«. Tudi pri Lacanu se...
več
27. 1. 2003 Kotiček

Kriza duha – prvo pismo

Avtor:
Valéry, Paul Ambroise (1871-1945) francoski pesnik, esejist in kritik, tudi mož pisem, kot so ga radi imenovali, zaradi njegove navade, da svoje eseje piše kot pisma. Zgodnja leta je načeloma posvetil poeziji, medtem ko se je v poznih letih več časa ustvarjalno posvečal teoriji, v kateri je ob vedno...
več