Aristotel

Danes velja, da se ljudje svobodno odločamo. Svoboda je tako rekoč na vrhuncu in posameznik je tisti, ki ima vse karte v rokah. Poteza je njegova, odgovornost tudi. Takšna igra lahko obvelja le, če posameznik ni obremenjen z velikim številom rigidnih pravil. Prav zato pa v takšnem konceptu obvelja...

Tudi v naši družbi se vsake toliko zastavi vprašanje dobre družbe. Morda zaradi volitev ali kakšnih drugih okoliščin. Vprašanje se po eni strani nanaša na družbeno pravičnost, po drugi strani na vprašanje svobode in le malokdo ne želi živeti v pravični družbi ali biti svoboden. Kljub temu nam v...

Družbene implikacije konservativne politike John W. Dean ni kdorsibodi. Je spoštovan ameriški politik, odvetnik in investicijski bankir, bivši republikanec, sedaj se deklarira kot neodvisen. Za časa Nixonove vlade je bil globoko vpleten v proslulo afero Watergate. Ker je v spletu okoliščin, ko je takrat celotna desna politična provenienca reševala...

Zgodovinsko in filozofsko ozadje V antični Grčiji so tekmovalni šport (agôn) sprejeli kot sredstvo nadzora nad fizičnim, predvsem vojaškim nasiljem. Kot druga tekmovanja (glasbena, pesniška, gledališka itd.), je tudi to predstavljalo enega od načinov transferja, ki je privedel do rojstva demokracije v 6. stoletju pr. n. št. Takrat je...

Svetovni dan filozofije 2016 Osrednja prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije je v četrtek, 17.11.2016 potekala v Mariboru (Kazinska dvorana, SNG) in bila namenjena filozofskim in drugim tematizacijam fenomena strahu. Med drugimi so nastopili: dr. Renata Salecl, dr. Peter Klepec, dr. Mirt Komel, dr. Smiljana Gartner. Strah in njegovi duhovi...

Requiem for the American Dream, 2015, Peter D. Hutchison, Kelly Nyks, Jared P. Scott Prirejeni transkript: Noam Chomsky velja za najbolj vplivnega intelektualca našega časa. To so njegovi zadnji daljši dokumentirani intervjuji, posneti v razponu štirih let. V času velike ekonomske krize, ki se je še lahko spominjam, je...

Realno je izbrati optimizem Realizma ni. So le bolj ali manj verodostojne ocene stvarnosti in bolj ali manj drzni računi s prihodnostjo. Zgovorna je anekdota kozarca z vodo. Kozarec je videti na pol poln ali pa na pol prazen. Gre za lekcijo o vlogi posameznega pogleda na stvarnost. Pesimisti...

Znameniti francoski zgodovinar Jacques Le Goff je učitelje, ki so se začeli pojavljati v visokem srednjem veku, označil kot intelektualce (pojavljati so se začeli v mestnih šolah v 12. stoletju, do 13. stoletja pa so se potrdili na univerzah). Ime označuje tiste, ki opravljajo poklic mislecev in svoje mišljenje...

… s filozofi v mariborskem parku Nič ni pomembnejše od tega, da ne sledimo čredi pred seboj kakor ovce, ki ne gredo tja, kamor bi bilo treba priti, temveč tja, kamor se pač gre. Pet dni zapored so Zofijini ljubimci v Mestnem in Magdalenskem parku v Mariboru razpravljali o...

“S premišljenostjo ni tako kot s pogumom in modrostjo, ki — tako prvi kot druga — bivata v določenem delu polisa in mu tako onemogočata, da je zaradi prvega pogumen in zaradi druge moder; premišljenost ne učinkuje tako, ampak se razteza naravnost po celem polisu skozi vse ter združuje...

V času protestov, plesa milijarde žensk na planetu, ki se je zgodil 14. februarja kot vstaja proti nasilju nad ženskami, in končno neznosne količine src vseh velikosti in sestave, čutim močno potrebo, da se vrnem k manj znani knjigi, ki je prej nisem dovolj natančno brala. Skratka, da najdem...

»In zdaj je tu smisel življenja. Nič posebnega ni. Bodite dobri do drugih, izogibajte se mastnim jedem, občasno preberite kako dobro knjigo, pojdite na kakšen sprehod in poskusite živeti v miru in slogi skupaj z ljudmi vseh ras in prepričanj.« (Monty Python, The Meaning of Life) Povzetek: V pričujočem...

Utemeljenost teze Michela Freitaga, po kateri izginja razlika med znanostjo in tehniko, naravo in družbo, bitjo in najstvom, je najvidnejša predvsem v humanistiki, kjer se soočamo s povsem koristoljubnim odnosom do znanosti, ki pa že od vsega začetka, denimo stare Grčije, ne temelji na utilitarnosti ali prikupnosti, temveč, rečeno...

Denar in banke so alfa in omega današnje družbe. Osnovna naloga bank je kreiranje denarja in upravljanje denarnega toka (ang. beseda za valuto je currency, ki izhaja iz besede current – tok; beseda bank pa pomeni breg, torej nekaj, kar uravnava tok). Kroženje in izmenjava dobrin (tok...

O Floridijevi napovedi interneta kot revolucije (Predavanje) Uvod Najprej bi se rad zahvalil Zofijinim ljubimcem, ker vsako leto znova poizkusijo, če bi bilo mogoče od mene dobiti še kaj pametnega. Poklon bom vrnil s pomočjo Aristotela, ki je v Nikomahovi etiki zapisal: “…Kar je komu lastno, to je zanj...

Do leta 1859 je veljalo prepričanje, da so vse življenjske vrste na Zemlji ustvarjene z Božjo pomočjo in da lahko organska snov nastane iz anorganske. Na podlagi teh idej je Charles Darwin ustvaril svojo teorijo naravne selekcije oz. teorijo nastanka in ohranitve živalskih in rastlinskih vrst. Prve evolucijske teorije...

AVIZO Track1: MASSIVE ATTACK – SPLITTING THE ATOM Pozdravljeni ponovno v naši družbi. V novi sezoni nadaljujemo z zasledovanjem modrosti in lovimo za rep »Zmaja« resnice. Poletje se počasi poslavlja in pisana »Vesna« se nam nasmiha. Novo šolsko in študijsko leto se »de facto” začenja in mnogi dijaki in...

»Amerika je napaka, velikanska napaka. Amerika je najbolj grandiozen eksperiment, ki ga je svet kadarkoli videl, a bojim se, da ne bo uspel.« Sigmund Freud »Lepa, o lepa bo smrt Evrope; kakor razkošna kraljica v zlatu legla bo v krsto temnih stoletj, tiho bo umrla, kot bi zaprla stara...

V sredo 15. 4. 2009 ob 19h v dvorani Gustaf Problem, s katerim se v zadnjem času srečujemo v družbi, je vprašanje moralnega egoizma. Problem ni zgolj teoretičen, je tudi praktičen. Moralni egoizem je življenjski nazor, h kateremu se nagiba tudi veliko oziroma vse več mladih. Pri tem trdijo,...

Danski filozof Sören Kierkegaard z naslednjo mislijo izraža svojo zgroženost nad pomanjkanjem osebnega angažmaja: Včasih smo imeli martyres (mučenike), ki so s krvjo pričevali za to, kar pričujejo, nato smo dobili confessores (pričevalce), ki so izpovedali s svojim življenjem to, kar govorijo, danes pa imamo samo še professores, katerih...

Jesen 2008 »Die Philosophen haben die Welt nur verschieden interpretiert, es kömmt drauf an, sie zu verändern.« Thesen über Feuerbach (1845) Karl Marx Naj bo letošnja jesen priložnost za prve korake v kritično mišljenje in filozofijo. Priložnosti za to bo veliko, nekaj jim bomo na svet pomagali tudi Zofijini....

Jure Bukovnik je študent filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Jure Bukovnik Sokratov δαιμόνιον 1. Uvod Kot je znano, Sokrat ni zapustil (ali pa ni ohranjenega) enega samega napisanega fragmenta svojega filozofskega nauka. Vse kar lahko izvemo o njem so zapisali drugi. To pomeni, da se lahko zanesemo le...

Sabina Žulič je študentka filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Sabina Žulič Pojem resnice pri Platonu Uvod V tej nalogi bom zasledovala pojem resnice pri Platonu, predvsem v njegovi prispodobi o votlini, ki jo najdemo v Državi. Ta prispodoba naj bi razlagala bistvo resnice. Zanimivo pa je, da se...

Alain de Botton je priznani pisatelj in televizijski producent. Znan je po samosvojem pisateljskem slogu, v katerem pogosto v filozofski maniri proučuje nekatera vsakodnevna vprašanja. Iz filozofije je diplomiral na King’s College v Londonu. Začel je tudi z doktorskim študijem iz francoske filozofije, vendar je pred nadaljevanjem študija dal...

Drnovšek v Ambrusu retorično sprašuje domačine: »A ste vi ljudje?« Jasnega odgovora ni bil deležen, toda gesta proti njemu je bila vseeno jasna: njegove humanitarne pošiljke niso dovolili izročiti romski družini. Zadnja meseca sta minila v prakticiranju množičnega opredeljevanja skorajda slehernika do pojava nestrpnosti. Zanj smo vsi postali strokovnjaki....

Uredila Pavel Gregorić in Filip Grgić Kruzak, Zagreb 2003 Naši južni sosedje so nedavno tega postali bogatejši za pomembno delo, ki je izšlo pri eminentni hrvaški filozofski založbi Kruzak. Zagrebška filozofa, ki se ukvarjata z antiko, sta se lotila prevoda temeljnih člankov, ki utirajo pot v razumevanje Aristotelove »Metafizike«....

Peri ideon 1 (79,3) Znanosti pa uporabljajo na veliko načinov za to, da bi zatrdili, kaj so ideje,2 tako kot pravi3 v prvi knjigi »Peri ideon«.4 (79,5) Dokazi, ki jih ob tem tu navaja, pa so tile: (i) če vsaka znanost opravlja svoje delo5 s tem, da se nanaša6 na...

Knjiga “Obzorja grštva” predstavlja ilustrativen primer nekega tipično slovenskega sindroma “majhnosti”, ko se diskurz, vpričo popolnoma odprtega prostora, pisanja ab ovo in zapolnjevanja praznine, legitimira že samo s tem, da obstaja. Povedano drugače, če dobimo – pazite – v zgodovini slovenske filozofije šele drugo avtorsko knjigo oziroma originalno študijo,...

V današnji oddaji želimo predstaviti spis, ki bo v kratkem, ako mu bodo bogovi naklonjeni, zagledal luč sveta v obliki objave. Gre za psevdoaristotelsko delo z naslovom O vrlini (Peri aretes), vse do 16. stoletja napačno pripisovan Aristotelu. Ker ta minikatalog vrlin, kot bi ga lahko tudi imenovali, deluje...

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17 stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...

Porfirij (c. 232 n.št – c. 305 n.št.) se je rodil v Tiru (Fenicija, del Sirije). Razvil se je v enega najbolj znanih neoplatonističnih filozof. Vzdevek Porfirij je dobil kasneje, tako da se je dolgo časa po očetu imenoval Malchus. Odšel je na študij v Atene, kjer je postal...

Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...

Položaj in pomen logike se je skozi zgodovino spreminjal. Tako je Aristotelu logika pomenila metodologijo za znanost in tudi za filozofsko raziskovanje. Drugačen pogled so imeli na logiko stoiki, kjer je filozofija veljala za samostojno filozofsko disciplino, poleg etike. Danes je logika samostojna znanost, ločena, vendar zelo pomembna za...

Vsebina: Filozofija in oblast (Boris Vezjak) Filozofija in oblast (Tomaž Herga) Kdo se boji filozofije? (Martin Heidegger) Nemški študent kot delavec (Ivo Kerže) Kaj pa slovenski študent? Logika in lingvistika (Marko Knežar) Zakaj je logika pomembna za filozofijo (Darinka Verdonik) O vrstah pomenov, posredovanih v komunikaciji Antika (Mojca Küplen)...

AVIZO Pozdravljeni! Ponovno je pred vami ura posvečena filozofski misli. Tokrat jo bomo primerno letnemu času, začeli s pesnitvijo Paula Valeryja z naslovom Jesen: Mrtvo listje. Gozd je še lepši po svoji jesenski smrti, s svojimi barvami, ki so še bolj raznovrstne, še globlje zveneče kot barve življenja. Ali...

Avizo Na kratko in hitro vas bomo vpeljali. Današnja oddaja bo oddaja informacij in knjižnih novosti. Vabimo vas, da tega ne zamudite. GLASBA: HD 8444 SEELENLUFT WONDERWHEEL Predavanja v Ljubljani Podiplomska šola Politehnike iz Nove Gorice in ZRC SAZU vabita na javna predavanja v okviru filozofskega modula Transformacije moderne...

Avizo Z današnjo oddajo vas pričenjamo pripravljati na 1. maj, praznik dela, ki bo letos posebej v Mariboru, minil v pričakovanju EuroMaydaya. V nadaljnih oddajah v tem mesecu lahko tako med drugim pričakujete prispevke o študentskih in civilnih organizacijah, ki so vzele svoja utopična pričakovanja napram življenja v svoje...

Avizo Richard Rorty – ČLOVEKOVE PRAVICE, RACIONALNOST IN SENTIMENTALNOST – 2. del V prejšni oddaji smo vas seznanili, kaj je najboljši in najbrž edini argument, zakaj naj bi se odrekli poskusom utemeljevanja o statusu živalskosti človeškega bitja, njegovi moralnosti in v sklopu le te človekovih pravic. Energijo bi bolje...

Waldenfels Bernhard (1934 – ) se je rodil leta 1934 v Essnu. Na univerzah v Bonnu, Innsbrucku, Münchnu in Parizu je študiral filozofijo, psihologijo, klasično filologijo in zgodovino. Habilitacijo je opravil leta 1967 v Münchnu. Od leta 1976 je reden profesor za filozofijo na univerzi Ruhr v Bochumu. Je...

Avizo V današnji izdaji oddaje Zofijinih ljubimcev vam ponujamo dve, ne dvomimo, izredno zanimivi temi. V prvi polovici oddaje bomo govorili o enem najbolj zanimivih in vedno znova aktualiziranih predsokratnikov, Heraklitu. V drugi polovici pa bomo, spodbujeni s knjigo Mladenja Dolarja »O skoposti«, predstavili krajšo uverturo v razmišljanje o...

Nedavno tega je na zborovanju desnice v Mariboru Janez Janša diskreditiral filozofe in jih pavšalno označil za »zmedene«. Filozofi so se tako jasno vpisali na stran, ki ni pogodu pomladnikom. Poskusimo upravičiti cinične bojazni prvaka desnice in z nekaj elementarnega filozofskega znanja o teoriji argumentacije pokazati, kakšen je realen...

Avizo Glavna tema prihajajoče ure filozofske zabave bo Aristotelova Metafizika. Da bo zabava uspela v pravem pomenu besede bomo uporabili dve perspektivi. Prva bo pogled na nedavno izdani zbornik razprav posvečenih Aristotelovi Metafiziki. Druga bo podrobneje zrla bivajoče kot bivajoče, torej eno od osnovnih sporočil Metafizike. GLASBA: Smith and...

Avizo V torek 4 maja smo Zofijini gostili predavanje doktorja Matjaža Vesela z naslovom »Kaj je kopernikanska revolucija?«. V današnji oddaji Zofijinih ljubimcev bomo po taktih omenjenega predavanja ugotavljali vlogo in pomen revolucije, ki jo je Nikolaj Kopernik z svojim odkritjem, da Zemlja ni center sveta, vnesel tako v...

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17. stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...

Ne vem zakaj, morda je to samo zakompleksanost moje narvi, a ne želim, da me kdo imenuje za filozofa. Možno je, da gre za negativne konotacije, ki jih to poimenovanje, v tem, nam tako dragem svetu, nosi s sabo. To je verjetno (priznam) del resnice, a ne tudi povsem...

  Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Erotičen samomor filozofije O komičnem (Henri Bergson) Esej o smehu (Alenka Zupančič) Komična razsežnost psihoanalitičnega izkustva (Monty Python) Monty Python’s Flying Circus Etike (Robert Petrovič) Uvod v Kantovo etiko (Robert Petrovič) Vrline in sreča (Robert Petrovič) Etika – O Bogu (Klement Jug) Klement Jug Znanost (Robert...

Avizo Vse redkeje se dandanes moderni človek ozre po nekoč visoko cenjenem pojmu modrosti, pojmu, s katerim je presodno povezana tudi filozofija. Modrost je v našem času površnosti in hitrega ritma postala malodane žaljivka, v najboljšem primeru oznaka za nekoristnost, ki se ukvarja s stvarmi, ki presegajo realno, eksistencalno...

Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Država Klasika (Robert Petrovič) Tema zla v Kantovi filozofiji (Robert Petrovič) O Poetiki Zaznavanje telesnega (Robert Petrovič) Darovanje (Alan Goldman) Čisti seks Spektakel odgovornosti (Robert Petrovič) Princip odgovornosti (Robert Petrovič) Individualizacija subjekta (Aleksander Solženicin) Samoomejitev Duh 20. stoletja (Paul Valery) Kriza duha – drugo pismo (Robert...

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17 stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...

Avizo Obstajajo trenutki v času, ko se je človeku potrebno za trenutek ustaviti, se ozreti okoli sebe in ponovno oceniti vprašanja, ki stojijo pred vse preveč samoumevnimi odgovori. Morda ne zavedajoč se, a tak človek je ravno prestopil mejo med živaljo in človekom. Zofijini ljubimci, oddaja z humanistično vizijo,...