Aristotel

20. 2. 2018 Kotiček

Etika v športu

Zgodovinsko in filozofsko ozadje V antični Grčiji so tekmovalni šport (agôn) sprejeli kot sredstvo nadzora nad fizičnim, predvsem vojaškim nasiljem. Kot druga tekmovanja (glasbena, pesniška, gledališka itd.), je tudi to predstavljalo enega od načinov transferja, ki je privedel do rojstva demokracije v 6. stoletju pr. n. št. Takrat je...
več
22. 11. 2016 Posvet

Strah

Svetovni dan filozofije 2016 Osrednja prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu filozofije je v četrtek, 17.11.2016 potekala v Mariboru (Kazinska dvorana, SNG) in bila namenjena filozofskim in drugim tematizacijam fenomena strahu. Med drugimi so nastopili: dr. Renata Salecl, dr. Peter Klepec, dr. Mirt Komel, dr. Smiljana Gartner. Strah in njegovi duhovi...
več
13. 9. 2016 Kotiček

Rekviem za ameriške sanje

Requiem for the American Dream, 2015, Peter D. Hutchison, Kelly Nyks, Jared P. Scott Prirejeni transkript: Noam Chomsky velja za najbolj vplivnega intelektualca našega časa. To so njegovi zadnji daljši dokumentirani intervjuji, posneti v razponu štirih let. V času velike ekonomske krize, ki se je še lahko spominjam, je...
več
28. 1. 2016 Zofija v medijih

Izbrani optimizem

Avtor:
Realno je izbrati optimizem Realizma ni. So le bolj ali manj verodostojne ocene stvarnosti in bolj ali manj drzni računi s prihodnostjo. Zgovorna je anekdota kozarca z vodo. Kozarec je videti na pol poln ali pa na pol prazen. Gre za lekcijo o vlogi posameznega pogleda na stvarnost. Pesimisti...
več
10. 9. 2015 Cenzurirano

Šum

Znameniti francoski zgodovinar Jacques Le Goff je učitelje, ki so se začeli pojavljati v visokem srednjem veku, označil kot intelektualce (pojavljati so se začeli v mestnih šolah v 12. stoletju, do 13. stoletja pa so se potrdili na univerzah). Ime označuje tiste, ki opravljajo poklic mislecev in svoje mišljenje...
več
2. 9. 2014 Zofija v medijih

Vem, da nič ne vem

… s filozofi v mariborskem parku Nič ni pomembnejše od tega, da ne sledimo čredi pred seboj kakor ovce, ki ne gredo tja, kamor bi bilo treba priti, temveč tja, kamor se pač gre. Pet dni zapored so Zofijini ljubimci v Mestnem in Magdalenskem parku v Mariboru razpravljali o...
več
6. 1. 2014 Zofijina modrost

Naravno soglasje v Platonovi Državi

“S premišljenostjo ni tako kot s pogumom in modrostjo, ki — tako prvi kot druga — bivata v določenem delu polisa in mu tako onemogočata, da je zaradi prvega pogumen in zaradi druge moder; premišljenost ne učinkuje tako, ampak se razteza naravnost po celem polisu skozi vse ter združuje...
več
17. 2. 2013 Cenzurirano

Umetnost državljanskega obnašanja

V času protestov, plesa milijarde žensk na planetu, ki se je zgodil 14. februarja kot vstaja proti nasilju nad ženskami, in končno neznosne količine src vseh velikosti in sestave, čutim močno potrebo, da se vrnem k manj znani knjigi, ki je prej nisem dovolj natančno brala. Skratka, da najdem...
več
13. 2. 2013 Zofijina modrost

Eksistencialni obup in smisel življenja

»In zdaj je tu smisel življenja. Nič posebnega ni. Bodite dobri do drugih, izogibajte se mastnim jedem, občasno preberite kako dobro knjigo, pojdite na kakšen sprehod in poskusite živeti v miru in slogi skupaj z ljudmi vseh ras in prepričanj.« (Monty Python, The Meaning of Life) Povzetek: V pričujočem...
več
16. 11. 2011 Zofija v medijih

Humani$tika danes

Utemeljenost teze Michela Freitaga, po kateri izginja razlika med znanostjo in tehniko, naravo in družbo, bitjo in najstvom, je najvidnejša predvsem v humanistiki, kjer se soočamo s povsem koristoljubnim odnosom do znanosti, ki pa že od vsega začetka, denimo stare Grčije, ne temelji na utilitarnosti ali prikupnosti, temveč, rečeno...
več
12. 7. 2011 Zofija v medijih

Javno bančništvo

Avtor:
Denar in banke so alfa in omega današnje družbe. Osnovna naloga bank je kreiranje denarja in upravljanje denarnega toka (ang. beseda za valuto je currency, ki izhaja iz besede current – tok; beseda bank pa pomeni breg, torej nekaj, kar uravnava tok). Kroženje in izmenjava dobrin (tok...
več
21. 5. 2011 Zofijina modrost

Frankenstein ali Pigmalion?

Avtor:
O Floridijevi napovedi interneta kot revolucije (Predavanje) Uvod Najprej bi se rad zahvalil Zofijinim ljubimcem, ker vsako leto znova poizkusijo, če bi bilo mogoče od mene dobiti še kaj pametnega. Poklon bom vrnil s pomočjo Aristotela, ki je v Nikomahovi etiki zapisal: “…Kar je komu lastno, to je zanj...
več
2. 2. 2010 Zofijina modrost

Aristotelova metafizika evolucije

Do leta 1859 je veljalo prepričanje, da so vse življenjske vrste na Zemlji ustvarjene z Božjo pomočjo in da lahko organska snov nastane iz anorganske. Na podlagi teh idej je Charles Darwin ustvaril svojo teorijo naravne selekcije oz. teorijo nastanka in ohranitve živalskih in rastlinskih vrst. Prve evolucijske teorije...
več
14. 10. 2009 Oddaja Zofijinih

Oddaja 14.10.2009

AVIZO Track1: MASSIVE ATTACK – SPLITTING THE ATOM Pozdravljeni ponovno v naši družbi. V novi sezoni nadaljujemo z zasledovanjem modrosti in lovimo za rep »Zmaja« resnice. Poletje se počasi poslavlja in pisana »Vesna« se nam nasmiha. Novo šolsko in študijsko leto se »de facto” začenja in mnogi dijaki in...
več
18. 5. 2009 Zofija v medijih

Prihodnost neke zmote

Avtor:
»Amerika je napaka, velikanska napaka. Amerika je najbolj grandiozen eksperiment, ki ga je svet kadarkoli videl, a bojim se, da ne bo uspel.« Sigmund Freud »Lepa, o lepa bo smrt Evrope; kakor razkošna kraljica v zlatu legla bo v krsto temnih stoletj, tiho bo umrla, kot bi zaprla stara...
več
15. 4. 2009 Predavanje

»Etični egoizem pri mladih: ali je to problem?«

Avtor:
V sredo 15. 4. 2009 ob 19h v dvorani Gustaf Problem, s katerim se v zadnjem času srečujemo v družbi, je vprašanje moralnega egoizma. Problem ni zgolj teoretičen, je tudi praktičen. Moralni egoizem je življenjski nazor, h kateremu se nagiba tudi veliko oziroma vse več mladih. Pri tem trdijo,...
več
13. 3. 2009 Zofija v medijih

Pismo včerajšnjemu svetu

Avtor:
Danski filozof Sören Kierkegaard z naslednjo mislijo izraža svojo zgroženost nad pomanjkanjem osebnega angažmaja: Včasih smo imeli martyres (mučenike), ki so s krvjo pričevali za to, kar pričujejo, nato smo dobili confessores (pričevalce), ki so izpovedali s svojim življenjem to, kar govorijo, danes pa imamo samo še professores, katerih...
več
28. 9. 2008 Kotiček, Zofijina bodica

Manifest za filozofijo

Jesen 2008 »Die Philosophen haben die Welt nur verschieden interpretiert, es kömmt drauf an, sie zu verändern.« Thesen über Feuerbach (1845) Karl Marx Naj bo letošnja jesen priložnost za prve korake v kritično mišljenje in filozofijo. Priložnosti za to bo veliko, nekaj jim bomo na svet pomagali tudi Zofijini....
več
30. 8. 2007 Zofijina modrost

Sokratov daimonios

Jure Bukovnik je študent filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Jure Bukovnik Sokratov δαιμόνιον 1. Uvod Kot je znano, Sokrat ni zapustil (ali pa ni ohranjenega) enega samega napisanega fragmenta svojega filozofskega nauka. Vse kar lahko izvemo o njem so zapisali drugi. To pomeni, da se lahko zanesemo le...
več
30. 8. 2007 Zofijina modrost

Pojem resnice pri Platonu

Sabina Žulič je študentka filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Sabina Žulič Pojem resnice pri Platonu Uvod V tej nalogi bom zasledovala pojem resnice pri Platonu, predvsem v njegovi prispodobi o votlini, ki jo najdemo v Državi. Ta prispodoba naj bi razlagala bistvo resnice. Zanimivo pa je, da se...
več
30. 8. 2007 Kotiček

Zakaj se študentje raje odločajo za Platona

Alain de Botton je priznani pisatelj in televizijski producent. Znan je po samosvojem pisateljskem slogu, v katerem pogosto v filozofski maniri proučuje nekatera vsakodnevna vprašanja. Iz filozofije je diplomiral na King’s College v Londonu. Začel je tudi z doktorskim študijem iz francoske filozofije, vendar je pred nadaljevanjem študija dal...
več
23. 12. 2006 Zofija v medijih

»A ste vi ljudje?« ali o netoleranci do netolerance

Avtor:
Drnovšek v Ambrusu retorično sprašuje domačine: »A ste vi ljudje?« Jasnega odgovora ni bil deležen, toda gesta proti njemu je bila vseeno jasna: njegove humanitarne pošiljke niso dovolili izročiti romski družini. Zadnja meseca sta minila v prakticiranju množičnega opredeljevanja skorajda slehernika do pojava nestrpnosti. Zanj smo vsi postali strokovnjaki....
več
28. 10. 2006 Zofijina modrost

Aristotelova »Metafizika« (zbirka rasprava)

Avtor:
Uredila Pavel Gregorić in Filip Grgić Kruzak, Zagreb 2003 Naši južni sosedje so nedavno tega postali bogatejši za pomembno delo, ki je izšlo pri eminentni hrvaški filozofski založbi Kruzak. Zagrebška filozofa, ki se ukvarjata z antiko, sta se lotila prevoda temeljnih člankov, ki utirajo pot v razumevanje Aristotelove »Metafizike«....
več
12. 10. 2006 Zofijina modrost

O idejah

Avtor:
Peri ideon 1 (79,3) Znanosti pa uporabljajo na veliko načinov za to, da bi zatrdili, kaj so ideje,2 tako kot pravi3 v prvi knjigi »Peri ideon«.4 (79,5) Dokazi, ki jih ob tem tu navaja, pa so tile: (i) če vsaka znanost opravlja svoje delo5 s tem, da se nanaša6 na...
več
18. 5. 2006 Zofijina modrost

Obzorja grštva (logos in bit v grški filozofiji)

Knjiga “Obzorja grštva” predstavlja ilustrativen primer nekega tipično slovenskega sindroma “majhnosti”, ko se diskurz, vpričo popolnoma odprtega prostora, pisanja ab ovo in zapolnjevanja praznine, legitimira že samo s tem, da obstaja. Povedano drugače, če dobimo – pazite – v zgodovini slovenske filozofije šele drugo avtorsko knjigo oziroma originalno študijo,...
več
18. 3. 2006 Zofijina modrost

Problem vrline v grški filozofiji

Avtor:
V današnji oddaji želimo predstaviti spis, ki bo v kratkem, ako mu bodo bogovi naklonjeni, zagledal luč sveta v obliki objave. Gre za psevdoaristotelsko delo z naslovom O vrlini (Peri aretes), vse do 16. stoletja napačno pripisovan Aristotelu. Ker ta minikatalog vrlin, kot bi ga lahko tudi imenovali, deluje...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Pojem substance v Aristotelovi Metafiziki

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17 stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Razlike v pripisovanju rodu in vrste v Porfirjevi razlagi Aristotelove klasifikacije stvari

Porfirij (c. 232 n.št – c. 305 n.št.) se je rodil v Tiru (Fenicija, del Sirije). Razvil se je v enega najbolj znanih neoplatonističnih filozof. Vzdevek Porfirij je dobil kasneje, tako da se je dolgo časa po očetu imenoval Malchus. Odšel je na študij v Atene, kjer je postal...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Bivajoče pri Platonu in Aristotelu

Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Zakaj je logika pomembna za filozofijo

Položaj in pomen logike se je skozi zgodovino spreminjal. Tako je Aristotelu logika pomenila metodologijo za znanost in tudi za filozofsko raziskovanje. Drugačen pogled so imeli na logiko stoiki, kjer je filozofija veljala za samostojno filozofsko disciplino, poleg etike. Danes je logika samostojna znanost, ločena, vendar zelo pomembna za...
več
30. 12. 2005 Publikacije

Online časopis, številka 7

Vsebina: Filozofija in oblast (Boris Vezjak) Filozofija in oblast (Tomaž Herga) Kdo se boji filozofije? (Martin Heidegger) Nemški študent kot delavec (Ivo Kerže) Kaj pa slovenski študent? Logika in lingvistika (Marko Knežar) Zakaj je logika pomembna za filozofijo (Darinka Verdonik) O vrstah pomenov, posredovanih v komunikaciji Antika (Mojca Küplen)...
več
22. 11. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 22.11.2005

AVIZO Pozdravljeni! Ponovno je pred vami ura posvečena filozofski misli. Tokrat jo bomo primerno letnemu času, začeli s pesnitvijo Paula Valeryja z naslovom Jesen: Mrtvo listje. Gozd je še lepši po svoji jesenski smrti, s svojimi barvami, ki so še bolj raznovrstne, še globlje zveneče kot barve življenja. Ali...
več
18. 5. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 18.5.2005

Avizo Na kratko in hitro vas bomo vpeljali. Današnja oddaja bo oddaja informacij in knjižnih novosti. Vabimo vas, da tega ne zamudite. GLASBA: HD 8444 SEELENLUFT WONDERWHEEL Predavanja v Ljubljani Podiplomska šola Politehnike iz Nove Gorice in ZRC SAZU vabita na javna predavanja v okviru filozofskega modula Transformacije moderne...
več
13. 4. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 13.4.2005

Avizo Z današnjo oddajo vas pričenjamo pripravljati na 1. maj, praznik dela, ki bo letos posebej v Mariboru, minil v pričakovanju EuroMaydaya. V nadaljnih oddajah v tem mesecu lahko tako med drugim pričakujete prispevke o študentskih in civilnih organizacijah, ki so vzele svoja utopična pričakovanja napram življenja v svoje...
več
23. 2. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 23.2.2005

Avizo Richard Rorty – ČLOVEKOVE PRAVICE, RACIONALNOST IN SENTIMENTALNOST – 2. del V prejšni oddaji smo vas seznanili, kaj je najboljši in najbrž edini argument, zakaj naj bi se odrekli poskusom utemeljevanja o statusu živalskosti človeškega bitja, njegovi moralnosti in v sklopu le te človekovih pravic. Energijo bi bolje...
več
31. 12. 2004 Kotiček

Dialogi in diskurzi

Waldenfels Bernhard (1934 – ) se je rodil leta 1934 v Essnu. Na univerzah v Bonnu, Innsbrucku, Münchnu in Parizu je študiral filozofijo, psihologijo, klasično filologijo in zgodovino. Habilitacijo je opravil leta 1967 v Münchnu. Od leta 1976 je reden profesor za filozofijo na univerzi Ruhr v Bochumu. Je...
več
8. 12. 2004 Zofija v medijih

Oddaja 8.12.2004

Avizo V današnji izdaji oddaje Zofijinih ljubimcev vam ponujamo dve, ne dvomimo, izredno zanimivi temi. V prvi polovici oddaje bomo govorili o enem najbolj zanimivih in vedno znova aktualiziranih predsokratnikov, Heraklitu. V drugi polovici pa bomo, spodbujeni s knjigo Mladenja Dolarja »O skoposti«, predstavili krajšo uverturo v razmišljanje o...
več
19. 8. 2004 Zofija v medijih

Argumentacijski domet slovenske desnice

Avtor:
Nedavno tega je na zborovanju desnice v Mariboru Janez Janša diskreditiral filozofe in jih pavšalno označil za »zmedene«. Filozofi so se tako jasno vpisali na stran, ki ni pogodu pomladnikom. Poskusimo upravičiti cinične bojazni prvaka desnice in z nekaj elementarnega filozofskega znanja o teoriji argumentacije pokazati, kakšen je realen...
več
16. 6. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 16.6.2004

Avizo Glavna tema prihajajoče ure filozofske zabave bo Aristotelova Metafizika. Da bo zabava uspela v pravem pomenu besede bomo uporabili dve perspektivi. Prva bo pogled na nedavno izdani zbornik razprav posvečenih Aristotelovi Metafiziki. Druga bo podrobneje zrla bivajoče kot bivajoče, torej eno od osnovnih sporočil Metafizike. GLASBA: Smith and...
več
12. 5. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 12.5.2004

Avizo V torek 4 maja smo Zofijini gostili predavanje doktorja Matjaža Vesela z naslovom »Kaj je kopernikanska revolucija?«. V današnji oddaji Zofijinih ljubimcev bomo po taktih omenjenega predavanja ugotavljali vlogo in pomen revolucije, ki jo je Nikolaj Kopernik z svojim odkritjem, da Zemlja ni center sveta, vnesel tako v...
več
24. 4. 2004 Zofijina modrost

Vrline in sreča

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17. stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več
24. 4. 2004 Zofijina bodica

Erotičen samomor filozofije

Ne vem zakaj, morda je to samo zakompleksanost moje narvi, a ne želim, da me kdo imenuje za filozofa. Možno je, da gre za negativne konotacije, ki jih to poimenovanje, v tem, nam tako dragem svetu, nosi s sabo. To je verjetno (priznam) del resnice, a ne tudi povsem...
več
24. 4. 2004 Publikacije

Online časopis, številka 4

  Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Erotičen samomor filozofije O komičnem (Henri Bergson) Esej o smehu (Alenka Zupančič) Komična razsežnost psihoanalitičnega izkustva (Monty Python) Monty Python’s Flying Circus Etike (Robert Petrovič) Uvod v Kantovo etiko (Robert Petrovič) Vrline in sreča (Robert Petrovič) Etika – O Bogu (Klement Jug) Klement Jug Znanost (Robert...
več
14. 4. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 14.4.2004

Avizo Vse redkeje se dandanes moderni človek ozre po nekoč visoko cenjenem pojmu modrosti, pojmu, s katerim je presodno povezana tudi filozofija. Modrost je v našem času površnosti in hitrega ritma postala malodane žaljivka, v najboljšem primeru oznaka za nekoristnost, ki se ukvarja s stvarmi, ki presegajo realno, eksistencalno...
več
28. 7. 2003 Publikacije

Online časopis, številka 2

Vsebina: Uvodnik (Robert Petrovič) Država Klasika (Robert Petrovič) Tema zla v Kantovi filozofiji (Robert Petrovič) O Poetiki Zaznavanje telesnega (Robert Petrovič) Darovanje (Alan Goldman) Čisti seks Spektakel odgovornosti (Robert Petrovič) Princip odgovornosti (Robert Petrovič) Individualizacija subjekta (Aleksander Solženicin) Samoomejitev Duh 20. stoletja (Paul Valery) Kriza duha – drugo pismo (Robert...
več
23. 7. 2003 Zofijina modrost

O Poetiki

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17 stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več
2. 4. 2003 Oddaja Zofijinih

Oddaja 2.4.2003

Avizo Obstajajo trenutki v času, ko se je človeku potrebno za trenutek ustaviti, se ozreti okoli sebe in ponovno oceniti vprašanja, ki stojijo pred vse preveč samoumevnimi odgovori. Morda ne zavedajoč se, a tak človek je ravno prestopil mejo med živaljo in človekom. Zofijini ljubimci, oddaja z humanistično vizijo,...
več
27. 1. 2003 Kotiček

Čisti seks

Avtor:
Dr. Alan Goldman je študiral na univerzah Yale in Columbia. Od leta 1977 predava na oddelku za filozofijo univerze Miami, med tem časom je v različnih vlogah gostoval tudi na univerzah Michigan, Colorado, in Auckland. Oddelku je predsedoval v času med leti 1988 do 1998. Je avtor knjig Justice...
več