Antika
20. 2. 2018 Kotiček
Etika v športu
Avtor: Lambros Couloubaritsis
Zgodovinsko in filozofsko ozadje V antični Grčiji so tekmovalni šport (agôn) sprejeli kot sredstvo nadzora nad fizičnim, predvsem vojaškim nasiljem. Kot druga tekmovanja (glasbena, pesniška, gledališka itd.), je tudi to predstavljalo enega od načinov transferja, ki je privedel do rojstva demokracije v 6. stoletju pr. n. št. Takrat je...
več5. 5. 2014 Kotiček
O pričakovanjih do drugih
Avtor: Charles Taliaferro
Vprašaj filozofa! – vi sprašujete, filozofi odgovarjajo Vprašanje: Oče mi je nekoč rekel: »ne pričakuj ničesar od nikogar in tako boš živel preprosto in srečno življenje.« Je to res? Ali bi res živel lažje življenje in bil srečnejši, če od prijatelja ne bi pričakoval, da me občasno pokliče, ali...
več22. 10. 2011 Zofijina modrost
Marx – Razlika med demokritsko in epikurejsko filozofijo narave
Avtor: Andrej Adam
(Izpiski, nastali pri pripravah na Zofijine bralne večere) Številni velikani v zgodovini filozofije helenističnim filozofijam (epikurejstvu, stoicizmu, skepticizmu) niso priznali velikega pomena, ki ga imajo za zgodovino grške filozofije. Toda po Marxu so za resnično zgodovino grške filozofije ti sistemi ključni (METI, 19). Njihov pomen Marx uvodoma poudari z...
več21. 10. 2010 Predavanje
Ali je Platon še aktualen?
Avtor: Bojan Borstner
V četrtek, 21. oktobra 2010 ob 18.00 v dvorani Gustaf Predavatelj: dr. Bojan Borstner Tokrat o Platonu. Predavatelj na drugačen in izviren način obravnavana aktualnost Platona v sedanjosti. Vabljeni!
več4. 11. 2009 Oddaja Zofijinih
Oddaja 4.11.2009
Avtor: Zofijini ljubimci
AVIZO Glasba1: Ian Brown – Marathon Man Ponovno pozdravljeni v oddaji Zofijini ljubimci. V današnji oddaji nadaljujemo oziroma razširjamo temo, ki smo jo odprli v prejšnji. V prejšnji oddaji smo govorili o odnosu med znanostjo in razumom, v današnji, pa bomo prisluhnili delu teksta iz knjige Rolanda Omnesa, z...
več21. 10. 2009 Oddaja Zofijinih
Oddaja 21.10.2009
Avtor: Zofijini ljubimci
AVIZO Track1: Underworld – Born Slipy Pozdravljeni ponovno v oddaji Zofijini ljubimci. Zima se počasi že začenja, prav tako pa tudi sezona gripe. Izbira le te je letos pestra. Na voljo imamo ptičjo, novo prašičjo ali pa kar staro dobro gripo. Upamo, da ne boste zboleli za nobeno izmed...
več27. 2. 2009 Zofijina modrost
»Pogled na ameriško demokracijo skozi oči antične Grčije«
Avtor: Barry Strauss
Glavno mesto in sedež vlade preveva klasični stil in poza, toda, ali bi lahko bila danes »dežela svobodnih« po duhu sorodno ozemlje demokraciji antičnih prednikov? Barry Strauss poudarja razlike in presenetljive podobnosti. Dva tisoč petsto let po uveljavitvi demokracije v Atenah, je demokracija v Združenih Državah Amerike večja, premožnejša...
več30. 8. 2007 Zofijina modrost
Sokratov daimonios
Avtor: Jure Bukovnik
Jure Bukovnik je študent filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Jure Bukovnik Sokratov δαιμόνιον 1. Uvod Kot je znano, Sokrat ni zapustil (ali pa ni ohranjenega) enega samega napisanega fragmenta svojega filozofskega nauka. Vse kar lahko izvemo o njem so zapisali drugi. To pomeni, da se lahko zanesemo le...
več30. 8. 2007 Zofijina modrost
Platonov Sofist in nebivajoče
Avtor: Anja Benko
Anja Benko je absolventka študija filozofije in slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Mariboru. Anja Benko PLATONOV SOFIST IN NEBIVAJOČE UVOD V nalogi bom obravnavala problem nebivajočega v Platonovem Sofistu, ki je eden od njegovih poznih dialogov (napisan okoli leta 360 pred našim štetjem). Poskušala bom pokazati...
več30. 8. 2007 Kotiček
Platonova metoda sreča kognitivno znanost
Avtor: Stephen Stich
Stephen Stich je profesor filozofije in kognitivnih znanosti na Univerzi Rutgers. Prav tako je častni profesor na oddelku za filozofijo Univerze v Sheffieldu. Stichovi glavni filozofski interesi so filozofija duha, kognitivna znanost, epistemologija in moralna psihologija. Njegova leta 1983 napisana knjiga »From Folk Psychology to Cognitive Science: The Case...
več30. 8. 2007 Publikacije
Online časopis, številka 9
Avtor: Zofijini ljubimci
Vsebina: (Alain de Botton) Zakaj se študentje raje odločajo za Platona (Robin Shepherd) Zakaj Platon ne more voditi države? (Benjamin Barber) Teorija in praksa: demokracija in filozofi (Stephen Stich) Platonova metoda sreča kognitivno znanost (Anja Benko) Platonov Sofist in nebivajoče (Sabina Žulič) Teorija oblik (Sabina Žulič) Pojem resnice pri...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
Pojem substance v Aristotelovi Metafiziki
Avtor: Mojca Küplen
Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17 stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
Razlike v pripisovanju rodu in vrste v Porfirjevi razlagi Aristotelove klasifikacije stvari
Avtor: Marko Knežar
Porfirij (c. 232 n.št – c. 305 n.št.) se je rodil v Tiru (Fenicija, del Sirije). Razvil se je v enega najbolj znanih neoplatonističnih filozof. Vzdevek Porfirij je dobil kasneje, tako da se je dolgo časa po očetu imenoval Malchus. Odšel je na študij v Atene, kjer je postal...
več30. 12. 2005 Zofijina modrost
Bivajoče pri Platonu in Aristotelu
Avtor: Mojca Küplen
Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več30. 12. 2005 Publikacije
Online časopis, številka 7
Avtor: Zofijini ljubimci
Vsebina: Filozofija in oblast (Boris Vezjak) Filozofija in oblast (Tomaž Herga) Kdo se boji filozofije? (Martin Heidegger) Nemški študent kot delavec (Ivo Kerže) Kaj pa slovenski študent? Logika in lingvistika (Marko Knežar) Zakaj je logika pomembna za filozofijo (Darinka Verdonik) O vrstah pomenov, posredovanih v komunikaciji Antika (Mojca Küplen)...
več22. 11. 2005 Zofija v medijih
Oddaja 22.11.2005
Avtor: Zofijini ljubimci
AVIZO Pozdravljeni! Ponovno je pred vami ura posvečena filozofski misli. Tokrat jo bomo primerno letnemu času, začeli s pesnitvijo Paula Valeryja z naslovom Jesen: Mrtvo listje. Gozd je še lepši po svoji jesenski smrti, s svojimi barvami, ki so še bolj raznovrstne, še globlje zveneče kot barve življenja. Ali...
več31. 12. 2004 Zofijina modrost
Nesmrtnost duše v Fajdonu
Avtor: Robert Petrovič
Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več31. 12. 2004 Publikacije
Online časopis, številka 6
Avtor: Zofijini ljubimci
Vsebina: (Assemblée nationale constituante) Deklaracija o pravicah človeka in državljana Obrisi antike (Robert Petrovič) Nesmrtnost duše v Fajdonu (Bernhard Waldenfels) Dialogi in diskurzi (Robert Petrovič) Znanstveno znanje in prepričanje Kant (Robert Petrovič) Kantova teorija uma (Robert Petrovič) Transcendentalni videz 20. stoletje (Jean Baudrillard) Histereza tisočletja (Robert Petrovič) Estetika hongkonškega...
več8. 12. 2004 Zofija v medijih
Oddaja 8.12.2004
Avtor: Zofijini ljubimci
Avizo V današnji izdaji oddaje Zofijinih ljubimcev vam ponujamo dve, ne dvomimo, izredno zanimivi temi. V prvi polovici oddaje bomo govorili o enem najbolj zanimivih in vedno znova aktualiziranih predsokratnikov, Heraklitu. V drugi polovici pa bomo, spodbujeni s knjigo Mladenja Dolarja »O skoposti«, predstavili krajšo uverturo v razmišljanje o...
več5. 5. 2004 Oddaja Zofijinih
Oddaja 5.5.2004
Avtor: Zofijini ljubimci
Avizo ZNANOST Problem moderne znanosti, vpogled v to, kaj je in kako je pravzaprav moderna, današnjo znanost in s tem vse človeško spoznanje, uvršča v samo jedro aktualne filozofije. Zato pogled na moderni svet in predvsem na vsezajemajočo tehtnost znanosti pripada filozofiji. Ta pogled je tisto, od česar današnje...
več