Antika

20. 2. 2018 Kotiček

Etika v športu

Zgodovinsko in filozofsko ozadje V antični Grčiji so tekmovalni šport (agôn) sprejeli kot sredstvo nadzora nad fizičnim, predvsem vojaškim nasiljem. Kot druga tekmovanja (glasbena, pesniška, gledališka itd.), je tudi to predstavljalo enega od načinov transferja, ki je privedel do rojstva demokracije v 6. stoletju pr. n. št. Takrat je...
več
5. 5. 2014 Kotiček

O pričakovanjih do drugih

Vprašaj filozofa! – vi sprašujete, filozofi odgovarjajo Vprašanje: Oče mi je nekoč rekel: »ne pričakuj ničesar od nikogar in tako boš živel preprosto in srečno življenje.« Je to res? Ali bi res živel lažje življenje in bil srečnejši, če od prijatelja ne bi pričakoval, da me občasno pokliče, ali...
več
22. 10. 2011 Zofijina modrost

Marx – Razlika med demokritsko in epikurejsko filozofijo narave

Avtor:
(Izpiski, nastali pri pripravah na Zofijine bralne večere) Številni velikani v zgodovini filozofije helenističnim filozofijam (epikurejstvu, stoicizmu, skepticizmu) niso priznali velikega pomena, ki ga imajo za zgodovino grške filozofije. Toda po Marxu so za resnično zgodovino grške filozofije ti sistemi ključni (METI, 19). Njihov pomen Marx uvodoma poudari z...
več
21. 10. 2010 Predavanje

Ali je Platon še aktualen?

V četrtek, 21. oktobra 2010 ob 18.00 v dvorani Gustaf Predavatelj: dr. Bojan Borstner Tokrat o Platonu. Predavatelj na drugačen in izviren način obravnavana aktualnost Platona v sedanjosti. Vabljeni!
več
4. 11. 2009 Oddaja Zofijinih

Oddaja 4.11.2009

AVIZO Glasba1: Ian Brown – Marathon Man Ponovno pozdravljeni v oddaji Zofijini ljubimci. V današnji oddaji nadaljujemo oziroma razširjamo temo, ki smo jo odprli v prejšnji. V prejšnji oddaji smo govorili o odnosu med znanostjo in razumom, v današnji, pa bomo prisluhnili delu teksta iz knjige Rolanda Omnesa, z...
več
21. 10. 2009 Oddaja Zofijinih

Oddaja 21.10.2009

AVIZO Track1: Underworld – Born Slipy Pozdravljeni ponovno v oddaji Zofijini ljubimci. Zima se počasi že začenja, prav tako pa tudi sezona gripe. Izbira le te je letos pestra. Na voljo imamo ptičjo, novo prašičjo ali pa kar staro dobro gripo. Upamo, da ne boste zboleli za nobeno izmed...
več
27. 2. 2009 Zofijina modrost

»Pogled na ameriško demokracijo skozi oči antične Grčije«

Glavno mesto in sedež vlade preveva klasični stil in poza, toda, ali bi lahko bila danes »dežela svobodnih« po duhu sorodno ozemlje demokraciji antičnih prednikov? Barry Strauss poudarja razlike in presenetljive podobnosti. Dva tisoč petsto let po uveljavitvi demokracije v Atenah, je demokracija v Združenih Državah Amerike večja, premožnejša...
več
30. 8. 2007 Zofijina modrost

Sokratov daimonios

Jure Bukovnik je študent filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Jure Bukovnik Sokratov δαιμόνιον 1. Uvod Kot je znano, Sokrat ni zapustil (ali pa ni ohranjenega) enega samega napisanega fragmenta svojega filozofskega nauka. Vse kar lahko izvemo o njem so zapisali drugi. To pomeni, da se lahko zanesemo le...
več
30. 8. 2007 Zofijina modrost

Platonov Sofist in nebivajoče

Avtor:
Anja Benko je absolventka študija filozofije in slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Mariboru. Anja Benko PLATONOV SOFIST IN NEBIVAJOČE UVOD V nalogi bom obravnavala problem nebivajočega v Platonovem Sofistu, ki je eden od njegovih poznih dialogov (napisan okoli leta 360 pred našim štetjem). Poskušala bom pokazati...
več
30. 8. 2007 Kotiček

Platonova metoda sreča kognitivno znanost

Stephen Stich je profesor filozofije in kognitivnih znanosti na Univerzi Rutgers. Prav tako je častni profesor na oddelku za filozofijo Univerze v Sheffieldu. Stichovi glavni filozofski interesi so filozofija duha, kognitivna znanost, epistemologija in moralna psihologija. Njegova leta 1983 napisana knjiga »From Folk Psychology to Cognitive Science: The Case...
več
30. 8. 2007 Publikacije

Online časopis, številka 9

Vsebina: (Alain de Botton) Zakaj se študentje raje odločajo za Platona (Robin Shepherd) Zakaj Platon ne more voditi države? (Benjamin Barber) Teorija in praksa: demokracija in filozofi (Stephen Stich) Platonova metoda sreča kognitivno znanost (Anja Benko) Platonov Sofist in nebivajoče (Sabina Žulič) Teorija oblik (Sabina Žulič) Pojem resnice pri...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Pojem substance v Aristotelovi Metafiziki

Aristotel (384 p.n.št. – 322 p.n.št.) verjetno je bolj kot kateri koli drugi mislec determiniral smer in vsebino zahodne intelektualne zgodovine. Je avtor filozofskih in znanstvenih sistemov, ki so skozi stoletja postala osnova tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli, do konca 17 stoletja je bila zahodna kultura Aristotelska,...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Razlike v pripisovanju rodu in vrste v Porfirjevi razlagi Aristotelove klasifikacije stvari

Porfirij (c. 232 n.št – c. 305 n.št.) se je rodil v Tiru (Fenicija, del Sirije). Razvil se je v enega najbolj znanih neoplatonističnih filozof. Vzdevek Porfirij je dobil kasneje, tako da se je dolgo časa po očetu imenoval Malchus. Odšel je na študij v Atene, kjer je postal...
več
30. 12. 2005 Zofijina modrost

Bivajoče pri Platonu in Aristotelu

Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več
30. 12. 2005 Publikacije

Online časopis, številka 7

Vsebina: Filozofija in oblast (Boris Vezjak) Filozofija in oblast (Tomaž Herga) Kdo se boji filozofije? (Martin Heidegger) Nemški študent kot delavec (Ivo Kerže) Kaj pa slovenski študent? Logika in lingvistika (Marko Knežar) Zakaj je logika pomembna za filozofijo (Darinka Verdonik) O vrstah pomenov, posredovanih v komunikaciji Antika (Mojca Küplen)...
več
22. 11. 2005 Zofija v medijih

Oddaja 22.11.2005

AVIZO Pozdravljeni! Ponovno je pred vami ura posvečena filozofski misli. Tokrat jo bomo primerno letnemu času, začeli s pesnitvijo Paula Valeryja z naslovom Jesen: Mrtvo listje. Gozd je še lepši po svoji jesenski smrti, s svojimi barvami, ki so še bolj raznovrstne, še globlje zveneče kot barve življenja. Ali...
več
31. 12. 2004 Zofijina modrost

Nesmrtnost duše v Fajdonu

Platon (427 – 347 p.n.št.) grški filozof, eden najbolj kreativnih in najvplivnejših mislecev v zahodni filozofiji. Rojen je bil v aristokratski družini iz Aten. Že v mladih letih se je zanimal za politično življenje Aten in bil do njega zelo kritičen. Postal je učenec že v tistem času razvpitega...
več
31. 12. 2004 Publikacije

Online časopis, številka 6

Vsebina: (Assemblée nationale constituante) Deklaracija o pravicah človeka in državljana Obrisi antike (Robert Petrovič) Nesmrtnost duše v Fajdonu (Bernhard Waldenfels) Dialogi in diskurzi (Robert Petrovič) Znanstveno znanje in prepričanje Kant (Robert Petrovič) Kantova teorija uma (Robert Petrovič) Transcendentalni videz 20. stoletje (Jean Baudrillard) Histereza tisočletja (Robert Petrovič) Estetika hongkonškega...
več
8. 12. 2004 Zofija v medijih

Oddaja 8.12.2004

Avizo V današnji izdaji oddaje Zofijinih ljubimcev vam ponujamo dve, ne dvomimo, izredno zanimivi temi. V prvi polovici oddaje bomo govorili o enem najbolj zanimivih in vedno znova aktualiziranih predsokratnikov, Heraklitu. V drugi polovici pa bomo, spodbujeni s knjigo Mladenja Dolarja »O skoposti«, predstavili krajšo uverturo v razmišljanje o...
več
5. 5. 2004 Oddaja Zofijinih

Oddaja 5.5.2004

Avizo ZNANOST Problem moderne znanosti, vpogled v to, kaj je in kako je pravzaprav moderna, današnjo znanost in s tem vse človeško spoznanje, uvršča v samo jedro aktualne filozofije. Zato pogled na moderni svet in predvsem na vsezajemajočo tehtnost znanosti pripada filozofiji. Ta pogled je tisto, od česar današnje...
več