Končno je projekt Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012 iz sfere politike in organizacijske začasnosti ter negotovosti sestopil v sfero profesionalizacije. Vladimir Rukavina kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja si je edini zelo oddahnil v novoimenovani trojici, ki jo je župan Mestne občine Maribor (MOM) Franc Kangler včeraj imenoval v vodstvo javnega zavoda Maribor 2012 s sedežem v prenovljenem Naskovem dvorcu. Kajti on je z naslova EPK v času organizacijsko-statusne praznine kot vodja začasnega sekretariata bil deležen večine dvomov, kritik, bil izpostavljen nemoči neodločanja. Od monitoringa v Bruslju do otvarjanja novih prestolnic po Evropi pa nenehno amortiziranje nemira na relaciji Maribor-Ljubljana, vse to je vodil v napornih razmerah začasnosti in vsesplošnega nelagodja v kulturi. Da o nezadovoljnih kulturnikih, ki bodo z vsebinami napolnili šestnajst načrtovanih in v Bruslju potrjenih tematskih sklopov EPK, sploh ne govorimo. Ali o nemoči petih partnerskih mest vzhodne kohezije, ki tudi vsako zase čaka na operativni zagon in formalnopravne okvire dela. Šele potem bo projekt ”čistoenergetskega” povezovanja vzhodnokohezijske manj razvite regije lahko končno zaživel.

Zanesljivo bo sedaj zares vse drugače, ko je ob v. d. generalnega direktorja imenovan še v. d. programskega direktorja, Aleš Novak, sedanji direktor Urada za kulturo MOM, ob njem pa kot v. d. poslovnega direktorja še v bistvu največja neznanka, mestna svetnica LDS Helena Hvalec. Kar čaka novo vodilno trojico najprej, je celovito načrtovanje, priprava, organiziranje in izvajanje vseh postopkov EPK. Ustanovitelji morajo sedaj postaviti še svet zavoda in programski svet EPK.

Očitki mnogih, da se nič ne dogaja in da zamujamo s pripravami, ne držijo povsem, saj je v Mariboru iz naslova EPK 2012 že v fazi izvedbe trojica projektov – Lutkovno gledališče Maribor, obnova Naskovega dvorca in obnova Karantene. Za podrobnejšo zasnovo programov je, kot menijo nekateri, še čisto dovolj časa. Čeprav se drastično izmika. A preskok EPK v operativno fazo in ustanovitev projektnega menedžmenta je morda večje dejanje, kot se nam danes zdi.

Od sobote do danes sta se po dolgem mirovanju zgodili kar dve odločni dejanji za EPK: podpis pogodbe o državnem sofinanciranju javnega zavoda Maribor 2012 in imenovanje uprave zavoda. Konec je začasnosti in nemočnega opazovanja, zdaj vsaj za tri odgovorne vemo. Od tod je mogoče samo zelo navzgor z najpomembnejšim kulturnim, družbenorazvojnim, poslovnim in investicijskim projektom za regijo in državo. Vzvod razvojne povezanosti in policentrizma naj postane EPK. Zares.

Napotilo:

Članek, ki je »plagiat« našega, le neznatno spremenjen, najdemo v Večeru, 10. marca 2010, na naslovu http://www.vecer.com/clanekv z2010031005520601

Razlike v obeh člankih so minimalne, skupaj šest, bistveni vsebinski semantični poseg je le prvi, skrit v naslovu. Vse spremembe so: prava/prva, zelo/malo, napornih razmerah/razmerah, zanesljivo/morda, čisto dovolj/dovolj, zelo navzgor/navzgor. Razlike v članku:

PRAVA Prva uprava za prestolnico

Končno je projekt Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012 iz sfere politike in organizacijske začasnosti ter negotovosti sestopil v sfero profesionalizacije. Vladimir Rukavina kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja si je edini ZELO malo oddahnil v novoimenovani trojici, ki jo je župan Mestne občine Maribor (MOM) Franc Kangler včeraj imenoval v vodstvo javnega zavoda Maribor 2012 s sedežem v prenovljenem Naskovem dvorcu. Kajti on je z naslova EPK v času organizacijsko-statusne praznine kot vodja začasnega sekretariata bil deležen večine dvomov, kritik, bil izpostavljen nemoči neodločanja. Od monitoringa v Bruslju do otvarjanja novih prestolnic po Evropi pa nenehno amortiziranje nemira na relaciji Maribor-Ljubljana, vse to je vodil v NAPORNIH razmerah začasnosti in vsesplošnega nelagodja v kulturi. Da o nezadovoljnih kulturnikih, ki bodo z vsebinami napolnili šestnajst načrtovanih in v Bruslju potrjenih tematskih sklopov EPK, sploh ne govorimo. Ali o nemoči petih partnerskih mest vzhodne kohezije, ki tudi vsako zase čaka na operativni zagon in formalnopravne okvire dela. Šele potem bo projekt ”čistoenergetskega” povezovanja vzhodnokohezijske manj razvite regije lahko končno zaživel.

Morda ZANESLJIVO bo sedaj zares vse drugače, ko je ob v. d. generalnega direktorja imenovan še v. d. programskega direktorja, Aleš Novak, sedanji direktor Urada za kulturo MOM, ob njem pa kot v. d. poslovnega direktorja še v bistvu največja neznanka, mestna svetnica LDS Helena Hvalec. Kar čaka novo vodilno trojico najprej, je celovito načrtovanje, priprava, organiziranje in izvajanje vseh postopkov EPK. Ustanovitelji morajo sedaj postaviti še svet zavoda in programski svet EPK.

Očitki mnogih, da se nič ne dogaja in da zamujamo s pripravami, ne držijo povsem, saj je v Mariboru iz naslova EPK 2012 že v fazi izvedbe trojica projektov – Lutkovno gledališče Maribor, obnova Naskovega dvorca in obnova Karantene. Za podrobnejšo zasnovo programov je, kot menijo nekateri, še ČISTO dovolj časa. Čeprav se drastično izmika. A preskok EPK v operativno fazo in ustanovitev projektnega menedžmenta je morda večje dejanje, kot se nam danes zdi.

Od sobote do danes sta se po dolgem mirovanju zgodili kar dve odločni dejanji za EPK: podpis pogodbe o državnem sofinanciranju javnega zavoda Maribor 2012 in imenovanje uprave zavoda. Konec je začasnosti in nemočnega opazovanja, zdaj vsaj za tri odgovorne vemo. Od tod je mogoče samo ZELO navzgor z najpomembnejšim kulturnim, družbenorazvojnim, poslovnim in investicijskim projektom za regijo in državo. Vzvod razvojne povezanosti in policentrizma naj postane EPK. Zares.