Die Revolution der Selbstlosen aka Vers un monde altruiste? (2015)
https://www.youtube.com/watch?v=-a-8B9ZePUM
»Človek je človeku volk« je pisal Hobbes, tudi mi pa v naših medčloveških odnosih pogosto zaznavamo sebičnost in zlo. Sebičnost, materializem in pohlep obvladujejo našo sodobno družbo. Ali smo takšni po naravi? Ni morda del človeške narave tudi to, da smo nesebični in da delujemo nesebično v interesu drugih? Približno zadnjih 20 let rezultati raziskovalcev -, kot je recimo raziskovalni center za nesreče v Delawarju (The Disaster Research Center) – spodbijajo teze o univerzalni sebičnosti. Vse več znanstvenikov postavlja pesimistični pogled na človekovo naravo pod vprašaj. Psihologi, nevroznanstveniki in raziskovalci primatov odkrivajo, da so tako imenovana pro-socialna vedenja kot so sočutje, altruizem, ustrežljivost in sposobnost za sodelovanje povsem temeljne, prirojene lastnosti človeka. Prihajajo do zaključkov, da je ob naravni selekciji pomemben element evolucije tudi kooperacija, brez katere človeštvu ne bi uspelo preživeti.
Prevladujoče mnenje v kulturi, ki je pod vplivom določenega sistema in medijev, pa je ravno nasprotno, da je človeštvo prežeto s temeljnim egoizmom. Tako mediji ustvarjajo samouresničujočo prerokbo. To se lepo kaže v primerih naravnih in družbenih katastrof, kot je bil recimo primer hurikana Katrina v New Orleansu. Mediji so veliko pozornosti namenjali ropom in domnevnemu razpadu sistema, ki je doletel prizadeto območje, čeprav je šlo, kot so kasneje ugotovili v raziskovalnem centru za nesreče v Delawarju, le za redke posamezne primere, v veliki meri pa se je med ljudmi izkazovala solidarnost in medsebojna pomoč. Negativne novice in strah so pač za medije najenostavnejše in najbolj učinkovito sredstvo ohranjanja gledanosti. Takšno zgodbo je tudi veliko bolj poceni in lažje narediti kot predstaviti neko kompleksno, nikakor enoznačno zgodbo, kakršne so naše življenjske zgodbe v resnici.
Francoska dokumentarna filmska ustvarjalca Sylvie Gilman in Thierry de Lestrade sta znanstvenike s kamero spremljala pri njihovih raziskavah. Izhodišče njunega filma »Revolucija nesebičnosti« (Vers un monde altruiste?, 2015) so študije razvojne psihologije, ki posegajo v najzgodnejša leta otrok in kažejo na podobo človeka, ki je v osnovi zelo kooperativen. Glede na študije, ki so jih naredili na univerzi Yale, otroci že v prvih nekaj mesecih življenja posedujejo sposobnost moralne sodbe, neke vrste občutek za pravičnost in kažejo spontano altruistično vedenje.
Da bi se v družbi altruizem lahko uveljavil, pa ga je skozi življenje treba negovati, sploh če želimo, da bi imel dejansko kak vpliv na svet. Ljudje smo zelo spremenljiva bitja, naši možgani pa plastični in dovzetni za različne ideje. Zato je pri oblikovanju človeških bitij toliko pomembnejša ustrezna izobrazba in okoliščine v katerih lahko deluje. Vpričo aktualnega dogajanja v svetu nas nikakor ne sme premagati nemoč in pesimizem, temveč se moramo zavedati, da pri oblikovanju sveta lahko in moramo sodelovati. Toda ob tem se moramo hkrati zavedati tudi kako velike ovire stojijo na poti idejam kot je solidarnost. Že pri najmanjših otrocih se ta sicer univerzalna lastnost omeji, ko se otrok sooči s kom, ki je drugačen od njega in s katerim se ne poistoveti (v eksperimentu recimo že dejstvo, da ima nekdo rad iste kosmiče kot sam, povzroči, da v presoji njegovih dejanj opusti pravično moralno razsodnost). To vrojeno »čredno« idejo, ki pri odraslih onemogoča vsakršno empatijo do ljudi, ki niso del njihove skupine, je potrebno premagati. Kako?
Glede na globalne izzive, ki kličejo po korenitih spremembah, se postavlja vprašanje, ali in kako je mogoče pozitivne lastnosti ljudi spodbujati in razvajati. Bi lahko ljudje nesebičnost morda celo kako trenirali? Neutruden zastopnik tega prepričanja je molekularni biolog in budistični menih Matthieu Ricard. Skupaj s sodelavci uspešno raziskuje učinke meditacije na možgane. Številni poskusi treniranja uma so pokazali, da je individualna sprememba mogoča. Eksperimenti z meditacijo v šolah in v problematičnih soseskah so v socialnem vedenju in v boju proti agresivnosti že pokazali presenetljive pozitivne rezultate. Dolgoročno je cilj Matthieua Ricarda oblikovati širše gibanje na področjih izobraževanja in zdravstva. Podobno pa imajo tudi nekateri sodobni ekonomisti velika pričakovanja glede sposobnosti preobrazbe naše družbe. Drugačna in boljša ekonomija, ki bo pomagala vsem in ne samo nekaterim, zanje ni in ne bi smela ostati utopija.
Povzeto po: http://www.arte.tv/guide/de/051656-000-A/die-revolution-der-selbstlosen
Nevroznastvenica Tania Singer iz inštituta Max Planck v Leipzigu raziskuje ali lahko v možganih vidimo empatijo. V poskusu s pari pokaže, kako partner trpi z drugim, ko ta prejema električne šoke.
Več na: http://future.arte.tv/de/altruismus/wie-entsteht-empathie
Felix Warneken iz inštituta Max Planck v Leipzigu raziskuje ali otroci pomagajo spontano, ko vidijo, da nekdo potrebuje pomoč. Otroci pomagajo brez da bi jim to prinašalo kakšno korist, včasih celo v lastno škodo, ker morajo zaradi pomoči prekiniti svojo igro. Zanimivo pa je, da se njihova tovrstna spontana pripravljenost opazno zniža potem, ko so za svojo ustrežljivosti enkrat tudi nagrajeni.
Več na: http://future.arte.tv/de/altruismus/kinder-von-natur-aus-hilfsbereit
V eni od javnih osnovnih šol v Baltimoru, ZDA, meditacija pomaga otrokom pri premagovanju konfliktov in nasilja.
Več na: http://future.arte.tv/de/altruismus/meditation-schulen-ein-ausweg-aus-der-gewalt
Meditacija lahko v možganih povzroča strukturne in funkcionalne spremembe. To je v svojih raziskavah potrdil nevroznanstvenik Richard Davidson, potem ko ga je k raziskavi pritegnilo srečanje z Dalajlamo.
Več na: http://future.arte.tv/de/altruismus/altruismus-durch-meditation
Kaj je altruizem? Preprosto povedano je to želja, da bi bili drugi ljudje srečni. Matthieu Ricard, raziskovalec sreče in budistični menih, v tem TED predavanju, ki je bilo posneto v oktobru 2014, pojasnjuje prednosti altruizma v različnih poklicnih in osebnih kontekstih.
Več na: http://future.arte.tv/de/altruismus/altruismus-als-wegweiser
Nevroznanstvenica Franca Parianen Lesemann iz inštituta Max Planck v Leipzigu, v znanstvenem predavanju pojasnjuje kako delujejo občutki na ravni nevronov in kako nalezljivi so med različnimi ljudmi.
Več na: http://future.arte.tv/de/altruismus/die-neurowissenschaft-des-mitgefuehls