Recenzija knjige “State in Time” (“Država v času”)
Ko umetniški projekt dobi izrazito politični pomen
Knjiga se posveča preučitvi pojma »države«, kot ga pojmuje avantgardna skupina Irwin, ter nasploh pomena, ki ga država ima v sodobnih družbah – natančneje njenih političnih, ideoloških, estetskih in umetniških razsežnosti. Avtorji prispevkov, ki so zaobjeti v knjigi, so: Inke Arns, Huang Chien-Hung, Eda Čufer, Marina Gržinić, Irwin, Tomaž Mastnak, Viktor Misiano, Alexei Monroe, Ian Parker, Avi Pitchon, Stevphen Shukaitis, Slavoj Žižek in Jonah Westerman.
Prispevki se osredotočajo predvsem na projekt »State in Time« (Država v času) in postavljajo zanimiva vprašanja o tem, kaj država predstavlja ljudem in kaj vse lahko simbolizira, torej načine, kako posamezni državljani dojemajo, sprejemajo, preoblikujejo ali zavračajo njeno simboliko glede na osebna prepričanja, lastne življenjske izkušnje, politične dogodke, zgodovinske kontekste oziroma glede na časovno obdobje, v katerih se pojavijo. Iz večine prispevkov izhajajo zanimive ugotovitve, ki poudarjajo politični pomen NSK-jevega umetniškega projekta, manj pozornosti pa je v razlagah posvečenih sicer ključnim umetniškim elementom projekta.
Projekt »NSK State in Time« je nastal leta 1992 in se od vsega začetka prepletal z dogodki, ki so se v devedesetih letih odvijali v bivši Jugoslaviji in privedli do njenega razdora. Umetniški projekt NSK-ja je takrat dobil izrazito politični pomen − o tem pričajo na primer potniške izkaznice NSK-ja, za katere so v dramatičnih vojnih okoliščinah zaprosili nekateri državljani iz bivše Jugoslavije v upanju, da bi lahko prestopili meje in našli pot do zavetja. Na tak način je Irwinov/NSK-jev projekt postal družbeno-politični pojav in odprl potrebo po novih razlagah o vlogi umetnosti v sodobnih družbah.
Kasneje se je pripetilo še to, da so za potniške izkaznice NSK-ja zaprosili nekateri Afričani, ki so informacije najverjetneje dobili s pomočjo novih medijev ter olajšanega dostopa do informacij na globalni ravni. Na primer, skupina Nigerijcev iz mesta Ibadan je zaprosila za državljanstvo NSK v upanju, da bi jim slednje omogočilo azil in jim nudilo boljše življenjske pogoje v kateri od evropskih držav – če že ne v državi Nove Slovenske Umetnosti. Prav tako zanimivo je tudi dejstvo, da je ponekod potniška izkaznica NSK-ja dejansko stopila v veljavo ter dobila konkreten simbolični pomen in so jo tako nekateri »NSK-jevci« (oziroma tisti, ki so zanjo zaprosili) v praksi uporabljali kot osebni dokument.
Projekt Države NSK, ki je utemeljen predvsem v času, manj pa v prostoru, še vedno obstaja in se postopoma razvija. Gre namreč za projekt s potencialno zelo širokim časovnim razmahom, ki presega umetniško raven. Državljani NSK-ja so se oktobra leta 2010 sestali na kongresu, ki se je odvijal v Haus der Kulturen der Welt v Berlinu, kjer so tudi določili nadaljnje projekte, oblikovali smernice za umetniško in družbeno-politično udejstvovanje ter poskrbeli za posodobitev komunikacije.
Knjigo »State in Time« bo v kratkem izdala angleška založba Minor Compositions.