Recenzija knjige »Gli dei del capitalismo« (»O bogovih kapitalizma«)
»Capitalism has made it this way,
Old-fashioned fascism will take it away«
Marilyn Manson, ameriški rock glasbenik
Povzetek vsebine 
Trg, denar, neomejenost, racionalnost, užitek: te so po mnenju italijanske filozofinje in ekonomistke Marie Grazie Turri ključne besede, ki urejajo sodobno kapitalistično gospodarstvo. Gre za vplivne ideje in pojme, ki v praksi pogojujejo gospodarsko ureditev, globalne tržne odnose in izmenjave ter nenazadnje, družbene odnose med posameznimi državljani. Če sledimo razmišljanju Turrijeve lahko zapišemo, da omenjeni pojmi pogojujejo vrednote in način razmišljanje državljanov v zahodnih družbah, torej tudi njihovo vedenje, vsakdanje izbire, življenjske odločitve. Po mnenju Turrijeve bi bilo koristno, če bi našo družbeno ureditev in medsebojne odnose med državljani temeljito premislili ter poiskali alternative, na primer, v pravičnejši demokraciji in v vzajemnejših odnosih.
Tržno gospodarstvo, potrošništvo, sebičnost
Kljub temu, da zahodne kulture že od nekdaj poudarjajo pomen blagostanja in obilja, je danes gospodarstvo še toliko bolj odvisno od principa maksimiranja dobička, ki je tudi eden izmed glavnih temeljev kapitalistične gospodarske ureditve. Po mnenju Turrijeve najdemo ostale silnice kapitalizma v potrošništvu, racionalnosti ter v individualizmu, ki pogostoma sovpada s sebičnim vedenjem. Tak življenjski slog pa je po ocenah italijanske filozofinje premalo dinamičen in skratka premalo zanimiv.
Teoretska podlaga sodobnega tržnega gospodarstva
Na metaforični ravni je ekonomska znanost danes v vse večji meri primerljiva z religijo, ki ima natančno določene obrede, bogove in razmerja moči med njimi. Nad vsemi prednjačita vsemogočna bog »Trg« in bog »Denar«. Ta dva koncepta močno zaznamujeta teorijo o samodejnem tržnem gospodarstvu, ki je v zadnjih desetletjih prevladala nad možnimi alternativnimi teorijami (npr. nad keynesiansko in post-keynesiansko teorijo). Posodobljena varianta klasične ekonomske teorije predpostavlja, da bodo imeli zahvala tržni ureditvi državljani širom po svetu številne koristi in si, dolgoročno, privoščili udobno življenje. Samodejno tržno gospodarstvo naj bi idealno zmanjšalo razkorak med premožnimi in manj premožnimi državljani ter na ta način odpravilo družbena trenja.
Kot ugotavlja Turrijeva, pa je resnica precej daleč od idealnega tržnega modela, kakršnega so si zamislili »mainstream« ekonomisti. A kljub temu, slednji niso sposobni priznati razkoraka med idealiziranem modelom tržnega gospodarstva oz. kapitalistične družbe in dejansko realnostjo. Po mnenju turinske filozofinje in ekonomistke, najboljše alternative dobimo še vedno v naukih utopičnega socializma, posodobljenega marksizma, ter v zapisih nekaterih klasičnih sociologov, med katerimi Turrijeva najraje omenja Émila Durkheima. Francoski sociolog in antropolog je, natačneje od številnih drugih družboslovcev, pravilno dojel in hkrati jasno dokazal dejstvo, da tržno gospodarstvo prej predpostavlja, kontrolira in izkorišča družbene neenakosti kot da bi jih odpravljalo.
Izhod iz krize
Turrijeva ocenjuje, da sodobna kriza ni le gospodarska oziroma finančna, temveč tudi kulturna. Italijanska filozofinja meni, da je treba za izhod iz krize premisliti bodisi družbene temelje bodisi temelje ekonomske znanosti. Pri tem avtorica knjige navaja potrebo po kakovostnejši demokraciji, ki naj bi v večji upoštevala smisel za družabnost ter skupnost. Taki in podobni pojmi bi po njenem omogočali izoblikovanje boljše politike od sedanjih in, posledično, učinkovitejši izhod iz kulturne in ekonomske krize.
Doprinosi knjige
Knjigo »O bogovih kapitalizma« gre umestiti v širšo debato o problematičnih vidikih in pojavih v tržnem gospodarstvu ter o filozofskih predpostavkah, na katerih temelji tak tip gospodarstva. Menim, da so glavni doprinosi prispevka Marie Grazie Turri sledeči:
-prvič, prispevek poudarja pomen neklasičnih (»non-mainstream«) ekonomskih teorij in alternativnih zornih kotov na sodobno kapitalistično ureditev v zahodnih državah. Pri tem gre omeniti določene sorodnosti s spisi francoskega ekonomista Sergea Latoucha (npr. 2000 in 2006) 1 in njegovo temeljito kritiko tržnemu gospodarstvu ter sodobni potrošniški kulturi;
-drugič, Turrijin prispevek učinkovito približuje ekonomsko teorijo k sorodnim vedam, predvsem filozofiji in političnim vedam. Pri tem se Turrijeva sklicuje na ugotovitev Antonija Gramscija2 o tem, da filozofija, politika in ekonomija ne morejo (oziroma naj ne bi smele) delovati samostojno, kot da bi bile ločene vede;
-kot zadnje, knjiga »O bogovih kapitalizma« sili k razmisleku o sedanjih gospodarskih politikah, ki žal ne jemljejo v poštev medsebojnih odnosov med državljani in koristi, ki bi izhajale iz širše ekonomske vzajemnosti med njimi. Take politike so, kot pravilno poudarja Turrijeva, v dobri meri spregledale razkorak med premožnimi in revnimi državljani. Brez učinkovitejših družbenih in gospodarskih politik je torej izhod iz družbeno-gospodarske krize malo verjeten.
O avtorici
Maria Grazia Turri poučuje komunikologijo in podjetniško komunikacijo na Univerzi v Turinu. Turrijeva je avtorica številnih ekonomskih esejev in strokovnih prispevkov v italijanskem jeziku, npr. »Gli oggetti che popolano il mondo« (2011) in »Biologicamente sociali, culturalmente individualisti« (2012).