Denar morda ni vse, ampak je verjetno pomembnejši kot si mislite. Učinki denarja na naš um so tako močni, da nas lahko nezavedno pokvari.
To je sklep nove raziskave, ki sta jo izvedli Maryam Kouchaki iz Harvardske Univerze in Kristin Smith-Crowe iz Univerze v Utah. V štirih ločenih študijah sta odkrili, da so ljudje, ki so izpostavljeni z denarjem povezanim besedam ali slikam, bolj nagnjeni k neetičnim odločitvam ali lažem kot tisti, ki so bili pod vplivom nevtralnih vsebin. Misli na denar so sodelujoče v študijah naredile bolj voljne strinjati se recimo z najemom kandidata, ker je imel zaupne informacije, ki bi lahko koristile podjetju ali ukrasti papir svojemu delodajalcu za uporabo na domačem tiskalniku.
Torej nas lahko že misel ali pogled na »zelence« spremeni v zlobnega junaka Dickensove novele »Božična pesem«. »Za nas je fascinantno, da lahko imajo tako subtilni namigi tako velike učinke,« je v pogovoru za »Quartz« povedala Smith-Crowova. »Udeleženci so se zavedali, da gledajo besede, ki so povezane z denarjem, vendar zavestno niso zaznali, da to vpliva na njihove odločitve in obnašanje.«
Študijo je spodbudila želja, da bi razumeli, kaj ljudi spodbuja, da v korist osebnega interesa zanemarijo socialne vezi. Smith-Crowova pojasnjuje: »Ko ste v nekem poslu, se pogosto odločate na osnovi analize stroškov in koristi in pri tem razmišljate o lastnem interesu, ki je lahko tudi korist podjetja. Vendar pri tem zares ne razmišljate še o čem drugem.«
Kouchaki in Smith-Crowova sta ugotovili, da besede, ki so povezane z denarjem, posameznike spodbujajo, da sprejmejo »poslovni okvir odločanja«, to je miselnost, v kateri posamezniki izvajajo neke vrste analizo stroškov in koristi, da bi se odločili ali naj zasledujejo lasten interes na račun interesa družbe. Tovrstna zožitev pogleda spodbudi odločitev; spodbujeni z mislijo na denar, so se posamezniki dvakrat bolj verjetno za majhno nagrado zlagali o rezultatih preizkusa.
Oh ne! Odrešite svoje duše! Skrite svoje denarnice! Zadržite svoj pohlep po denarju, kar se da dlje od sebe!
Avtorici sta med drugim zapisali: »Seveda ne moremo predlagati odprave denarja, ker je denar nujen del poslovnih organizacij, pa vendar, kot je pokazala raziskava, bi se organizacije morale zavedati vpliva potenciala okoljskih in kontekstualnih namigov na »nezavedno neetično obnašanje« zaposlenih.«
To zmedo okoli uma in denarja pa je mogoče olajšati s, kot temu pravi Smith-Crowova, »etično infrastrukturo«. »Naše sporočilo je, da moramo biti zares pozorni, še bolj pa moramo biti pozorni na neformalne sisteme«. Z drugimi besedami, za to, da bi se ljudje obnašali etično je bolj pomembno, da ustvarimo pravo kulturo, okolje in spodbude, kot pa da vzpostavljamo formalne etične standarde. »Če imate kulturo, v kateri imajo ljudje občutek, da je iskanje bližnjic in neetično obnašanje sprejemljivo, boste s tem imeli v formalnem sistemu zelo velike težave. Etični standardi pri tem nagovarjajo napačen problem.«
14. junij, 2013
Simone Foxman
Vir: http://finance.yahoo.com/news/just-thinking-money-more-evil-113728710.html
Misel na denar (Reportaža PBSa)
V seriji osupljivih študij so psihologi kalifornijske Univerze Berkeley ugotovili, da se ljudje iz višjega družbenega razreda obnašajo bolj neetično kot pripadniki nižjega družbenega razreda. Raziskava, ki je še v teku, poskuša ugotoviti, kaj je na bogastvu takšnega, da se ljudje obnašajo kot se.
Več na http://newscenter.berkeley.edu/2012/02/27/greed/
Dokumentarni film »Mind Over Money« (2010)
Oddaja PBSa razkriva kako naše emocije in psihologija vplivajo na naše finančne odločitve in raziskuje kontroverzne nove argumente o svetu financ. Nam lahko nova znanost behavioristične ekonomije vpričo trenutnega finančnega nereda pomaga razumeti in sprejemati boljše finančne odločitve?
Povezava: http://zofijinitv.wordpress.com/2012/03/12/mind-over-money-2010/