Propaganda v ameriškem igranem filmu

»Všeč mi je definicija filma po Marshallu McLuhanu, ki film označuje kot »mesto duhov, kjer prebivajo prikazni«. Navsezadnje se banalna predstava o prevari, zavajanju in propagandi razgrinja med temo in svetlobo filma s toliko poezije in natančnosti, da se za »prikaznimi« zelo natančno razkriva njegovo resnično bistvo –, ki je seveda ideologija.«

Ignacio Ramonet, v prvem poglavju knjige »Liebesgrüße aus Hollywood – Die versteckten Botschaften der bewegten Bilder« (Z ljubeznijo iz Hollywooda – Skrita sporočila gibljivih slik), Zürich 2000

Napotek

Uvodna besedila so namenjena spodbujanju razprave in v vednost učiteljem, vprašanja in vaje v nadaljevanju pa so namenjena učenkam in učencem.

Vsebina spremnega gradiva:

1. Definicija propagande
2. Uvod
3. Propaganda v satiri:
“Veliki diktator” (The Great Dictator)
“Pasji dnevi” (Wag the Dog)
4. Propaganda v akcijskem filmu:
“Top Gun”
5. Propaganda v filmu katastrofe:
“Armageddon”
“Dan neodvisnosti” (Independence Day)
6. Propaganda v naših medijih
7. Kratki življenjepis Lise von Hilgers
8. Uporabne spletne povezave in nasveti za dodatno literaturo

1. Definicija propagande

V nadaljevanju sta navedeni dve definiciji propagande:

a. »Politlexikon für junge Leute« (Politični leksikon za mlade):

»Latinska beseda »propagare« pomeni »razširjati« ali »širiti«. Propaganda predstavlja namensko in sistematično širjenje političnih idej, svetovnih nazorov in mnenj. Pri politični propagandi pa gre tudi za manipulacijo mnenj in stališč. Zaradi tega ima pojem propagande jasen negativen prizvok in ga pogosto povezujemo z diktaturami. V Nemčiji je v času vlade nacionalsocialistov delovalo samostojno Ministrstvo za narodno prosveto in propagando, kjer se je izvajala močna propaganda za vojno. Včasih se k propagandi prištevajo tudi predvolilne kampanje, zlasti takrat, kadar se poskuša klevetati in očrniti politične tekmece.«

Vir: http://www.politik-lexikon.at/propaganda/, preveri tudi: http://sl.wikipedia.org/wiki/Propaganda

b. »Das Politiklexikon« (Politični leksikon):

»(lat.) Propaganda označuje pisno, ustno ali kakšno drugačno, danes tudi elektronsko (spletno) širjenje (političnih, verskih ipd.) prepričanj, pogosto v povezavi z drugimi osebnimi načini prepričevanja. Pojem propaganda ima (podobno kot agitacija in indoktrinacija) negativen prizvok in se velikokrat povezuje s politično manipulacijo avtoritarnih in totalitarnih režimov (npr. z nacionalsocialističnim Josephom Goebbelsom, »ministrom za narodno prosveto in propagando Tretjega rajha«).«

Vir: Schubert, Klaus in Klein, Martina: Das Politiklexikon. 4. izd. Bonn: Dietz 2006.

2. Uvod

Propagando je kot ciljno usmerjeno in organizirano širitev določenega (političnega in verskega) prepričanja ali ideologije, pogosto veliko težje prepoznati, kot pri običajnem oglaševanju izdelkov. Praviloma stremi propaganda k temu, da kar se da prikrito vpliva na javno mnenje ali z njim manipulira. Informacije se na subtilen način prikazuje izkrivljeno, hkrati pa se izrablja nejasna meja med informacijo in ideologijo.

S propagando, oziroma z namernim izkrivljanjem resničnosti, smo kot uporabniki (igranih in dokumentarnih) filmov, tiskanih medijev in svetovnega spleta, pod določenimi pogoji soočeni tudi tam, kjer se želimo zgolj zabavati ali biti objektivno obveščeni.
Tako se lahko denimo že samo z vrstnim redom ali dolžino prispevkov v poročilih »objektivnim« informacijam pripiše subjektivna teža. Tudi postavitev scene se lahko uporabi prav z namenom, da bi pri prejemnikih vzbudili določeno mnenje (npr. ustvarjanje priljubljenosti ali naklonjenosti, ko se politiki na predvolilnih plakatih predstavljajo v družbi otrok ali se med intervjujem v ozadju predvajajo slikovni vložki z družinskimi fotografijami). Propaganda torej vedno meri na določena čustva uporabnikov. Predvsem dobro pa ji to uspeva s pomočjo podob, ki ustvarjajo določena razpoloženja, zlasti takrat, ko se to odvija podzavestno (npr. z določeno osvetlitvijo, položajem kamere, spremljajočo glasbo itd.).

V tem učnem gradivu bomo posvetili pozornost enemu najbolj prisotnih in najvplivnejših pojavov sodobne industrije zabave – ameriškemu igranemu filmu.

Preučevali bomo zlasti značilnosti posameznih filmskih zvrsti ter ideologije, stališča in svetovne nazore, ki v teh filmih prihajajo do izraza.

Pri tem se bomo manj ozirali na določene posebne vidike filma, saj bi naj izbrani filmski prizori v prvi vrsti služili kot zgled pojavnih oblik propagande. Tako dosežena ponazoritev propagandnih metod omogoča prejemnikom prepoznati in sprevideti podobne vzorce tudi v drugih filmih oz. medijih.

Na osnovi kulturnih študij (glej tudi »filmABC-Einführungshelf« (PDF) (Vse o filmu – uvodno gradivo), se v tem kontekstu zdi primerno upoštevati tudi čas, v katerem so predstavljeni filmi nastali.

V gradivu bomo kot ponazoritvene primere obravnavali naslednje filme:

– »Veliki diktator« (The Great Dictator) (1940, satira),
– »Pasji dnevi« (Wag the Dog) (1997, satira),
– »Top Gun« (1986, akcijski film),
– »Armageddon« (1998, film katastrofe),
– »Dan neodvisnosti« (Independence Day) (1996, film katastrofe).

3. Propaganda v satiri

Kot satiro označujemo delo, ki s pretiravanjem, ironijo in posmehovanjem izreka kritiko nad osebami ali stvarmi (razmerami, družbenimi sloji, razvadami, nazori, dogodki, umetnostnimi deli ipd.), jih osmeši in tako z zajedljivim humorjem javno graja prevladujoče razmere v neki družbi.

Strategijo zasmehovanja dosega s pomočjo naslednjih stilnih sredstev:

– reduciranje tarče posmeha na njeno negativno bistvo;
– soočenje različnih družbenih slojev, ki se nato med seboj kritizirajo in razkrinkavajo;
– preusmerjanje določenih oblik vedenja v povezave, ki delujejo absurdno in nesmiselno;
– pretirano poudarjanje določenih značajskih lastnosti.

V satiri lahko načini pripovedovanja zajemajo zaničljiv posmeh, črni humor, sarkazem ali ironijo ter včasih tudi grenko-trpek cinizem. Drugače kot komedija, si satira ne prizadeva zvabiti sproščujočega ali spravljivega smeha, marveč želi doseči spoznanje občinstva o napakah ali absurdnosti sistema. Ob tem se satira prav tako nanaša na kritizirano resničnost, čeprav je ta pogosto spretno zakrinkana oz. popačena. V tem oziru je manj fiktivna kot komedija in razumelo jo bo zgolj občinstvo, ki mu je ta resničnost dovolj znana. Satira se pri tem zavestno odreka psihološkemu razvijanju konfliktov in otežuje možnosti čustvene identifikacije.

Vir: http://www.bender-verlag.de/lexikon/lexikon.php?begriff=Satire

Vprašanja:

– Navedi značilnosti satire!
– Navedi razlike med komedijo in satiro! Pri kateri se smejimo protagonistu in pri kateri se smejimo s protagonistom?
– Katere satire poznaš? Katere od njih so ti všeč in zakaj?

»Veliki diktator« (The Great Dictator)

Charles Chaplin, ZDA 1940, satira

»Glede komičnega aspekta Hitlerja želim reči le, da smo, če se ne moremo kdaj pa kdaj smejati na račun Hitlerja, še na slabšem, kot si mislimo. Smeh je zdrav, tudi če se smejimo najbolj mračnim stranem življenja, celo sami smrti. (…) Smeh nam da novo moč, smeh lajša, smeh je trenutek predaha, ki nam omogoči vzdržati bolečino.«

Charlie Chaplin, New York Times, 1940

Dva prizora, ki smo ju izbrali za obravnavo:

I. ) Pogovor med Hynklom, Garbitschem in Napalonijem (17. poglavje na DVD-ju, 01:29:45–01:34:55)

Dosegljivo tudi na spletnem mestu YouTube (v angleškem jeziku, z romunskimi podnapisi):

Sliki: YouTube

Vsebina/tema prizora:

Propagandni minister Garbitsch (Goebbels) pojasnjuje Hynklu (Hitlerju), kako naj drugim državnikom pri nastopu, s pomočjo pretkanega ravnanja, demonstrira svojo prevlado. Poduki propagandnega ministra pa pri njegovem varovancu padejo na neplodna tla oz. povzročijo nasprotno od želenega, tako se Hynkel popolnoma osmeši in s svojo nespretnostjo in nerodnostjo iz samega sebe naredi “norca”.

Po pogovoru z italijanskim državnikom, naj bi Hynkla in Napalonija (Mussolini) obrili. Na nastavljivih frizerskih stolih se poskušata državnika medsebojno prekositi, kar jasno ponazarja njuni želji po oblasti, veličini, moškosti, fizični moči in ugledu.

II. ) »Prizor plesa z globusom«,

Na voljo tudi na spletnem mestu YouTube:

Slika: YouTube

Vsebina/tema prizora:

Hynkel poplesava z napihnjenim balonom v obliki zemeljske oble, zaradi svojega samozaljubljenega izraza na obrazu, pa deluje pri tem trapasto in blazno. Pretirane so Hynklove megalomanske blodnje in njegovo precenjevanje samega sebe.

Kult Hitlerjeve osebnosti je tako tema obeh obravnavnih prizorov. Medtem ko so v nacionalsocialističnem režimu Nemčije posegali po propagandnih metodah, da bi zagotovili poveličevanje Hitlerja, je v filmu prikaz njegove osebnosti postavljen na glavo in s stilnimi sredstvi ironije se razkriva Hitlerjev pravi obraz.

Vprašanja:

– Opiši oba prizora!
– Na kakšen način je prikazan Hynkel med pogovorom z Garbitschem oz. Napalonijem (1. primer) in med plesom z globusom (2. primer)?
– Katera stilna sredstva pripomorejo k smešenju glavne osebe (Hynkla)?
– Meniš, da je za prikaz Hitlerja primerno uporabiti humor? Kdaj se »lahko« smejimo? Kje je meja med ironijo in neokusnostjo?
– Ali opaziš, da je v filmu »Veliki diktator« prisotna kritika? Če si odgovoril z da, koga ali kaj film kritizira?

»Pasji dnevi« (Wag the Dog)

Barry Levinson, ZDA 1997, satira

»Prav tako popolno, kot ta medijska vojna, se odvija tudi film, katerega naravnost zahrbtna dramaturgija, nas že od začetka naredi za sozarotnike in ponazori, da ni v kinu nič bolj cenjeno, kot zabavna laž.«

Frankfurter Allgemeine Zeitung, 20. marec 1998

Napovednik filma je dosegljiv na spletnem mestu YouTube:

Prizor, ki ga bomo tukaj obravnavali, lahko najdete na spletnem mestu YouTube:

Sliki: YouTube

Vsebina/tema filma:

Da bi pred bližajočimi volitvami preusmeril pozornost od spolnega škandala, v katerega se je zapletel predsednik ZDA, inscenira svetovalec njegove kampanje, skupaj s filmskim producentom, vojno v Albaniji. Ker posnetki z vojnega področja ne obstajajo, te uprizorijo v filmskem studiu. V studiu pred modrim ozadjem oz. »bluescreenom ¹« posnamejo mlado žensko, ki teče z mačko v naročju. Iz zbirke arhivskih filmskih posnetkov različnih vasi, t. i. »Village Library«, naknadno dodajo kuliso – vas v Albaniji, s čimer nastane vtis, da ženska pravkar beži in išče zavetje. Prizoru so dodani zvočni učinki, ki simulirajo zvoke bombnih eksplozij in krikov.

Nekaj ur kasneje prizor predvajajo v poročilih in želijo s tem javnost prepričati, da so ZDA dolžne posredovati v vojni, da bi tako zaščitile nemočne civiliste pred uporniki.

Film se torej kritično spoprijema z vprašanjem, do kakšne mere je z mediji in propagando mogoče manipulirati z javnostjo.

Vprašanja:

– Opiši prizor v filmskem studiu! Kaj se resnično dogaja in kaj je s pomočjo tehnike naknadno dodano?
– V kolikšni meri gre v filmu za možnost manipulativnega vplivanja na javnost?
– Kdo ali kaj je v filmu “Pasji dnevi” (Wag the Dog) deležen kritike oz. je razkrinkan? Kakšno vlogo igra pri tem lahkovernost javnosti in kakšno moč imajo pri tem mediji?
– Meniš, da tudi naši mediji (splet, časopisi, televizijska poročila, dokumentarni filmi itn.) vsebujejo informacije, ki so manipulirane? Navedi primere takih informacij!

4. Propaganda v akcijskih filmih

Akcijski film (ang. action – dejanje, dogajanje) je ena izmed filmskih zvrsti komercialnega filma. K njegovim »podvrstam« prištevamo tudi filme katastrofe in znanstveno-fantastične filme. Najpomembnejše sestavine akcijskega filma so spektakularno inscenirani prizori (npr. veličastni prizori letalskih manevrov v filmu »Top Gun« ali neverjetni vesoljski prizori v filmih »Dan neodvisnosti« (Independence Day) in »Armageddon«), ki jih večinoma spremljajo zapleteno posnete kaskaderske scene. Ker v žanru akcijskih filmov igrajo pomembno vlogo tudi posebni učinki, se pri posebej spektakularnih prizorih (npr. v bojnih in letalskih prizorih), izgublja stik z resničnostjo. Ni namreč pomembno, kaj je »realno« ali »resnično«, marveč zgolj, kaj prihaja vizualno ali zvočno do izraza.

Dualizem dobrega in zla je temeljna tema v akcijskih filmih. Večinoma v njih junak prevzame vlogo vzornika, s katerim se lahko občinstvo poistoveti, saj se v boju za pravičnost sam spopada z nevarnostmi in zastopa načela, ki ustrezajo moralnim in svetovnonazorskim temeljem zahodne kulture (zaščita nemočnih, vzpostavitev pravičnosti po utrpeli krivici, obramba in ohranjanje družinskih vrednot itd.).

Vprašanja:

– Navedi vse pomembne značilnosti akcijskega filma! Kaj so njegove temeljne teme?
– Kaj te navdušuje pri akcijskem filmu? Navedi značilnosti, ki so ti posebej pomembne!
– Katere lastnosti pooseblja junak in katere vrednote običajno zastopa?
– V kolikšni meri velja večina teh lastnosti junaka za »tipično moške«? Pri tem se posveti tehničnim spretnostim, ki jih poseduje večina junakov!
– V kolikšni meri igrajo pri prikazu junakov pomembno vlogo klišeji? ² Zakaj so za akcijskega junaka klišeji nepogrešljivi?

»Top Gun«

Tony Scott, ZDA 1986, akcijski film

Sliki: YouTube

»V zapeljive slikovne kompozicije odet hvalospev vojski, ki mladim ljudem nudi možnost napredovanja, izpolnitve in veliko priložnosti za pustolovščine. Vsiljiv in presenetljiv v svoji na fascinacijo usmerjeni neposrednosti ter izjemno dvoumen.«

Lexikon des internationalen Films (Leksikon mednarodnega filma), elektronska izdaja (CD-ROM), Systhema, München 1997.

Napovednik filma je dosegljiv na spletnem mestu YouTube:

Poročnika Peta Mitchella – »Mavericka« (Tom Cruise) in njegovega kopilota Nicka Bradshawa, imenovanega »Goose«, njuni nadrejeni pošljejo na elitno letalsko šolo »Top Gun«. Tam morata, kot vojaška pilota reaktivnih letal »Vojne mornarice ZDA«, v tekmovanju z najbolj nadarjenimi piloti ZDA, dokazati, da sta najboljša.

V filmu so ob letalskem usposabljanju vojnih pilotov slikovito prikazane predvsem prednosti »Vojne mornarice«: poveličevanje vojske in čar pustolovščin.

Vedno znova lahko v filmu naletimo na prizore veličastnih letalskih formacij in letal. Medtem, ko so v vojnih filmih običajno obravnavane teme stiske, bede in trpljenja, so v filmu »Top Gun« predstavljene zlasti »lepe« strani vojne. Tresoči se motorji in reaktivna bojna letala jekleno sive barve, izstopajo na toplih barvnih odtenkih neba, ter tako vzbujajo »romantizirano« vzdušje. Dimni oblaki, ki se »podijo« po letalonosilki, to vzdušje le še krepijo. Prizori letenja v zraku ponazarjajo gledalcem lahkotnost letenja in demonstrirajo tehnično nadmoč letal.

Omenjene prizore, združene v en videoposnetek oz. montažo, lahko najdete na spletnem mestu YouTube:

Montaži prizorov je dodana večkrat nagrajena pesem »Take my breath away« iz originalne filmske glasbe, ki jo izvaja skupina »Berlin«.

V teh prizorih je s pomočjo estetizacije in »militainmenta« (razlago pojmov najdete spodaj) predstavljena lepota letenja in reaktivnih letal. Vojska Združenih držav Amerike s tem prikazom ne doživlja zgolj estetskega povzdigovanja, temveč jo s pomočjo vizualnih in zvočnih učinkov ponuja tudi v podoživljanje.

Dejstvo, da je obrambno ministrstvo ZDA finančno podprlo produkcijo filma, dopušča domnevo, da so s filmom namensko poskušali izboljšati ugled vojske ZDA, in s tem pri mladih moških vzbuditi zanimanje za ta poklic.

Več o tem v prispevku »Hollywood in Pentagon« v sklopu oddaje: http://zofijini.net/oddaje_2_2_2005/

Estetizacija

Z estetizacijo se stvar ali dogajanje (npr. vojna) prikaže olepšano ali bolj privlačno, kot je v resnici. Tako stvari izgubijo element strahu, zaradi česar postanejo za opazovalca bolj »sprejemljive«. Pogosto so posamezni elementi namerno tako izbrani oz. posneti, da pri prejemniku vzbudijo prej fascinacijo kot odvračanje. »Lepe« in »privlačne« podobe se ustvarjajo z uporabo svetlobe, barv, glasbe, določenih položajev kamere, razvrstitve slik ali z uporabo slikovnih motivov iz umetnosti, narave, našega vsakdanjega življenja ali oglaševanja, ki so splošno sprejete kot »lepe«.

»Militainment« ali »vojaška zabava«

»Militainment« (zloženka iz pojmov »military« (vojska)« in »entertainment« (zabava)) je sodelovanje med vojsko in medijskimi podjetji pri produkciji vojnih filmov, nadaljevank, dokumentarcev ali računalniških iger z vojno tematiko. Ta združitev koristi obema stranema: vojska ponudi na razpolago opremo za produkcijo, medijsko podjetje pa se zaveže, da bo kot protiuslugo vojno prikazala na način, ki ga vojska želi. Vojna tako postane prizorišče junaških zgodb, v katerih deluje vojska častno, vse druge nevojaške možnosti za rešitev sporov pa so zamolčane. Tak način prikazovanja pripomore k temu, da se poveča ugled vojske in družbeno odobravanje vojne. Ta pojav je viden tudi v drugih filmih, denimo: »Sestreljeni črni jastreb« (Black Hawk Down, ZDA 2001) ali drama iz vietnamske vojne »Bili smo junaki« (We Were Soldiers, ZDA 2002).

Vir: Krieg in der Medien – Ein multimediales Angebot für Schule und Jugendarbeit (Vojna v medijih – multimedijska ponudba za šolo in delo z mladostniki). (DVD in spremno gradivo, je dosegljivo na spletnem mestu www.bpd.de). 2008.

Vaja

Raziščite, kaj točno pomeni pojem »militainment«! Navedite primere »militainmenta« s področja filma in računalniških iger!

Vprašanja:

– Opiši, v kolikšni meri prizori prikazujejo »vojaško doživljanje življenja«!
– S katerimi filmskimi sredstvi apelirajo na naša čustva?
– Kakšen učinek ima nate pesem »Take my breath away« iz filma »Top Gun«?
– Imajo ti prizori kakšne podobnosti z reklamni spoti? Utemelji svoje mnenje!
– Kaj bi lahko bil razlog, da vojsko prikazujejo kot »privlačno« in »lepo«? Kaj želijo prikazati s pomočjo teh prizorov?

5. Propaganda v filmu katastrofe

Proti koncu devetdesetih let 20. stoletja, so v ZDA proizvedli novo generacijo filmov katastrofe, ki širi predstavo, da so stoletja ali tisočletja zaznamovana z grozovitimi dogodki, apokaliptičnimi spremembami in presodnimi katastrofami. Primeri takih filmov so med drugim filmi: »Daylight« (1996), »Dan neodvisnosti« (Independence Day) (1996), »Vulkan« (Volcano) (1997), »Armageddon« (1998), »Zadnji udarec« (Deep Impact) (1998), »Titanik« (1998), »Vihar vseh viharjev« (The Perfect Storm) (2000) ali nadaljevanke, kot so »Dosjeji X« in »Millenium«. V tem gradivu se bomo posvetili filmoma »Dan neodvisnosti« in »Armageddon«.

Splošne značilnosti filmov katastrofe:

– katastrofa za skupnost vedno predstavlja neizogiben izziv. Od ljudi pa zahteva požrtvovalnost in mobilizacijo vseh moči;
– filmi katastrofe apelirajo na naše najgloblje strahove. Najpogosteje obravnavajo teme, kot so bližajoči se konec sveta, epidemija neozdravljive bolezni, velike nesreče, grožnje od »zunaj« (vesolja) itd.;
– katastrofa nastopi, kot primer dramaturškega učinka šele, ko preteče nekaj časa (oglaševanje in napovedniki postavljajo katastrofo v središče zgodbe, da tako vzbudijo pozornost). Opaziti je mogoče vzporednice z lirično pesmijo, saj »katastrofa« (prevzeto iz stare grščine) pomeni zadnji in odločilni preobrat v pesmi ali tragediji. Prav tako katastrofa tudi v filmu prestavlja točko preobrata in njegovo bistvo, dogajanje pa lahko vsebinsko razdelimo na »pred«, »med« in »po« katastrofi.

Zakaj propagandistično?

Filmi katastrofe –, ki so podkategorija akcijskega filma –, nimajo le namena zabavati, marveč posredujejo vedno tudi določene vrednote in ideologije ter prenašajo politične odzive na krizne situacije.

To so posledice naslednjih značilnosti:

– V filmih katastrofe se vedno javno razglasi »izredno stanje«, kar manifestira predstavo, da je dovoljeno kršiti pravila demokracije, brž ko v družbi nastopi kriza.
– Pri tem se definira jasna dodelitev vlog, ki določa, kaj so naloge izvršilne veje oblasti in kaj naloge državljanov:

– Izvršilna veja (tj. policija, vojska ali izbrani posamezniki) ima pristojnosti odločati v vseh ključnih vprašanjih oblasti, zato se v filmih državna oblast poveličuje. Predstavniki izvršilne oblasti državljanom odvzemajo breme lastnega mišljenja in predpisujejo merila moralnega ravnanja. Samo »izbranci« pa so sposobni (s pomočjo ustrezne tehnike) preprečiti pretečo katastrofo in rešiti skupnost.
– Državljani so obravnavani kot otroci, prepuščeni so negotovosti in nimajo besede pri odločanju. Kvečjemu se morda v posameznih primerih potrebuje znanje strokovnjakov (npr. znanstvenikov in inženirjev). Ostali »običajni državljani« pa morajo pokorno slediti »očetovsko skrbni« avtoriteti.

– Razporeditev likov poudarja klišeje o delitvi spolov (moški prevzemajo vlogo zaščitnika ali rešitelja; ženske in otroki pa zavzemajo vlogo tistih, ki potrebujejo zaščito).
– Antijunaki ³ – »povprečni ljudje«, ki cenijo državne in konservativne vrednote, so nagrajeni in občudovani.
– V tehnične dosežke se ne dvomi, marveč se jih poveličuje.
– Oblikujejo se skupna podoba grožnje oz. sovražnika.
– Filmi katastrofe praviloma vsebujejo pogosto pojavljanje državnih simbolov (npr. v filmu »Armageddon« se nadpovprečno pogosto pojavi zastava ZDA, kot ponazoritev moči velesile).

Vir: Ignacio Ramonet, »Liebesgrüße aus Hollywood. Die versteckten Botschaften der bewegten Bilder« (Z ljubeznijo iz Hollywooda. Skrita sporočila gibljivih slik), Zürich 2000

Vaja

Na podlagi naslednjih vprašanj razpravljajte, koliko propagande vsebujejo filmi katastrofe! Poskusite za vsako vprašanje najti ustrezne filmske primere.

– Kakšen pomen se praviloma pripisuje tehniki?
– Kako so določene spolne vloge?
– Kakšne so značilnosti »junakov«? Katere vrednote sporočajo?
– Kakšna je vloga izvršilne veje oblasti (državna oblast)?
– Kakšno vlogo igrajo v filmih katastrofe »običajni državljani«?

V nadaljevanju se zdi ustrezno med seboj primerjati tako »govora predsednika«, kot zaključna prizora (»vrnitev junakov«) iz filmov »Armageddon« in »Dan neodvisnosti«.

»Armageddon«

Michael Bay, ZDA 1998, film katastrofe, akcijski film, znanstvena fantastika

»(…) Svet – to seveda pomeni »Združene države Amerike«. Hollywoodske mega-uspešnice danes več kot polovico dobička zabeležijo na trgih izven ZDA, zato smejo v »Armageddonu« stereotipni Francozi in Muslimani vendarle nekaj sekund moliti za junake. To pa jim film dovoli le v upanju, da bodo spoznali, kdo so resnični junaki sveta: vesoljski ladji, ki hitita rešiti svet, se ne imenujeta zaman »Freedom (svoboda)« in »Independence (neodvisnost)« (…)«

Vir: http://www.artechock.de/film/text/kritik/a/armage.htm

Sliki: YouTube

Napovednik filma »Armageddon« lahko najdete na spletnem mestu YouTube:

1. »Govor predsednika« (12. poglavje na DVD-ju, 01:00:26–01:02:41) ali dostopno na spletnem mestu YouTube:

2. »Zaključni prizor filma – vrnitev junakov« (26. poglavje na DVD-ju, 02:13:00–02:18:00) ali dostopno na spletnem mestu YouTube (v italijanščini):

Vsebina/tema filma:

Ogromen asteroid z izredno hitrostjo drvi proti Zemlji. Njegov trk bi pomenil konec človeštva. Prvemu možu vesoljske agencije NASA, Danu Trumanu, preostane samo še 18 dni, da trk prepreči. Brez obotavljanja se odloči najeti vrhunskega strokovnjaka za vrtanje naftnih vrtin – Stamperja, ki kasneje postane junak filma. Njega in njegovo ekipo nato po skrajšanem postopku izurijo za astronavte.

1. »Govor predsednika«

Ko o preteči grožnji obvestijo človeštvo, predsednik ZDA nagovori celotno svetovno javnost. Med govorom lahko vidimo ob sklenjeni skupini izbrancev tudi kratke posnetke različnih etničnih skupin, ki govor pozorno spremljajo preko radijskih in televizijskih sprejemnikov.

V nadaljevanju sledi izsek iz govora:

»(…) Sveto pismo imenuje ta dan »Armageddon,« torej konec vsega stvarstva. Pred nami je največji izziv, kar jih je. Prvič v zgodovini tega planeta imamo namreč tehnologijo, s katero lahko preprečimo lastno izumrtje. (…) Zahvaljujoč naši znanosti in tehniki smo sposobni preprečiti to katastrofo. Celo vojne, v katerih smo se bojevali, so nam pomagale, da lahko v tem spopadu zmagamo. Skozi ves kaos, vse vojne in krivice, ki so naša zgodovina, je nekaj, kar nas tolaži in nas povzdiguje nad svoje korenine – to je naš pogum. (…) Sedaj je nastopil trenutek, ko lahko svet rešimo pred propadom. Naj Bog obvaruje posadko pri njeni pomembni misiji. (…) «

Sledi porazdelitev posadk v vesoljski ladji »Freedom« in »Independence«.

Jezikovno izkrivljanje (manipulacija z izbiro besed)

Govor predsednika predstavlja primer, kako lahko s pomočjo namerne izbire besed – denimo z »White Words« (pozitivno zaznamovanimi besedami) oz. »Black Words« (negativno zaznamovanimi besedami) (razlago pojmov najdete spodaj) –, vplivamo na čustva poslušalcev. V filmu predsednik uporablja pojme, ki pri gledalcih vzbujajo tako pozitivne asociacije (pogum, Bog, znanost itd.), kot tudi negativne asociacije (izumrtje, katastrofa, spopad, krivica, propad). Namen tega je pri gledalcu oblikovati jasno podobo sovražnika (nevarnost od zunaj) in s tem upravičiti svoje bodoče ravnanje.

»White Words« (pozitivno zaznamovane besede) ustvarjajo zaupanje v namere govornika. V to kategorijo sodijo pojmi kot so: demokracija, svoboda, pravičnost, domovina, otroci, narod itd.

»Black Words« (negativno zaznamovane besede) krepijo oblikovanje jasne podobe sovražnika. V to kategorijo sodijo pojmi kot: diktator, sovraštvo, orožje, teror, terorizem, zlo, strah itd.

Vir: Krieg in den Medien (Vojna v medijih). 2008.

Vprašanja:

– Analiziraj govor predsednika v filmu »Armageddon«! Kaj je njegov namen? Katere »White Words« (pozitivno zaznamovane besede) oz. »Black Words« (negativno zaznamovane besede) uporablja za podkrepitev svojega sporočila?
– Kakšne asociacije vzbudijo podobe, ki jih lahko vidimo med govorom predsednika? Na kakšen način podpirajo njegove izjave?

Vaja

V medijih poiščite govore, v katerih poskušajo politiki s skrbno izbiro besed »delati reklamo« za svoje politične cilje!

– Analizirajte izbiro besed v govorih!
– Kateri od teh govorov so vsesplošno sprejeti kot »pozitivni« (npr. nastopni govor Baracka Obame, 20. 1. 2009), in kateri kot »negativni« (npr. govor Georga Busha o Iraku)? Utemeljite svojo oceno!
– V kolikšni meri večina izbranih govorov nagovarja naša čustva?
– Kakšne asociacije vzbudijo ti pojmi pri tebi kot poslušalcu?

2. Zaključni prizor filma – »vrnitev junakov«

Po izpolnjeni misiji, posadko ob pristajalni stezi z velikim navdušenjem sprejmejo družine in svojci (zlasti ženske in otroci). »Izbrancem« se je po zaslugi tehnike in zaupanja, ki jim ga je izkazala izvršilna veja oblasti in prebivalstvo, posrečilo rešiti človeštvo.

Vprašanja:

– Opiši zaključni prizor!
– V kolikšni meri se v njem poigravajo s klišeji? Katero funkcijo izpolnjujejo klišeji?
– Kakšen pomen ima po tvojem mnenju v tem prizoru zastava Združenih držav Amerike?

»Dan neodvisnosti« (Independence Day)

Roland Emmerich, ZDA 1996, film katastrofe, akcijski film, znanstvena fantastika

»V filmu »Dan neodvisnosti« se čudaški vojni veteran, kot kamikaza pilot, žrtvuje za rešitev planeta (…) Zunajzemeljska grožnja nam namreč ponudi razlog, da se vsi, ne glede na to, če smo Kitajci ali Iračani, pridružimo vodstvu edine resnične velesile, »od Boga izbrane dežele«. Vojska se rehabilitira in skupni sovražniki ustvarijo složnost. (…) Zdi se, da so ženske v tem svetu, kjer je »razneslo« vse štedilnike in postelje, izgubile svoje mesto. Vendar se lahko kratkočasijo tako, da igrajo samaritanke in rešujejo otroke, dokler ne nastopi čas, ko lahko ponovno objamejo svoje junake (…)«

Vir: http://www.artechock.de/film/text/kritik/i/inday.htm

Napovednik filma Dan neodvisnosti je dostopen na spletnem mestu YouTube:

Vsebina/tema filma:

Dva dni pred dnevom neodvisnosti, ameriškim državnim praznikom, se nad vsemi metropolami sveta pojavijo 30 kilometrov velike vesoljske ladje. Po vsem svetu se pojavijo motnje v satelitskem omrežju, izbruhneta panika in negotovost. V zemeljski orbiti lebdi velikanska matična ladja Nezemljanov v velikosti četrtine Lune. Da bi odvrnil katastrofo, se predsednik ZDA, skupaj z izbrano ekipo, poda na težavno misijo. (Op. p. V filmu predsednik in njegova ekipa z reaktivnimi letali napadejo vesoljsko ladjo nad mestom, manjšo vesoljsko ladjo, ki je padla na Zemljo v Roswellu, pa pilotirata osrednja lika (antijunaka) zgodbe, ki ju interpretirata Will Smith in Jeff Goldbloom).

1. »Govor predsednika,« dostopen tudi na spletnem mestu YouTube:

2. Zaključni prizor filma – »vrnitev junakov« (56. poglavje na DVD-ju, 02:15:29–02:18:48)

1. Govor predsednika

Posnetka zaslona: DVD, »Independence Day« 20th Century Fox – Home Entertainment

Predsednik ZDA se obrača na državljane ZDA in si prizadeva, da bi jih pridobil za izziv, ki je pred njimi. Njegov govor zaznamujejo naslednji pojmi, ki predstavljajo »načela« Združenih držav Amerike: svoboda, enotnost, neodvisnost, zbliževanje in pravica do življenja.

2. »Zaključni prizor filma – vrnitev junakov«

Na koncu filma je nakazano odrešenje celotnega svetovnega prebivalstva: različni narodi (Afričani, Indijci, Azijci itd.) skupaj izražajo svoje veselje nad tem, da je bilo zlo, s pomočjo posredovanja Američanov, premagano. Predsednika ZDA navdušeno pozdravi njegova hči, ljudje slavijo vse pilote, antijunakoma (Židu in Afro-Američanu) pa njuni ženi in otroci pripravijo radosten sprejem.

Posnetka zaslona: DVD, »Independence Day« 20th Century Fox – Home Entertainment

Iz teh prizorov je jasno razvidno zaupanje do pogumne in izjemno uspešne izvršilne veje oblasti in »klasična« delitev vlog spolov.

Vprašanja:

– Opiši govor predsednika! Primerjaj ga z govorom iz filmu »Armageddon«! Kakšne podobnosti je mogoče opaziti?
– Opiši zaključni prizor! Katera »višja ideja« se nakazuje za združevanjem vseh narodov?
– Kakšnega sprejema so deležni junaki? Kakšna je pri tem vloga žensk? Kakšno vlogo igrajo tukaj klišeji o vlogah spolov (razlago najdete zgoraj)?
– Primerjaj zaključni prizor z zaključnim prizorom iz filma »Armageddon«! Kakšne vzporednice je možno opaziti?

6. Propaganda v naših medijih

Tudi v naših neposredno dostopnih medijih (internet, tiskani mediji, televizija itn.) lahko vedno znova najdemo primere propagande. Pri tem igrata pomembno vlogo metodi populizma in simbolizma.

Populizem

Pojem »populizem« označuje politično delovanje, s katerim se poskuša pridobiti naklonjenost prebivalstva ter upravičiti lastne politične cilje. Tako se denimo politiki kažejo zlasti v času vojne, kot »ljudje iz ljudstva«. S tem želijo vzbuditi vtis, da je celotno prebivalstvo v času vojne – ne glede na razlike v družbenem položaju – enotno, kakor da ne bi bilo nikakršnih razlik med »elito oblastnikov« in »ljudstvom«. Politiki s to metodo odmikajo pozornost od tega, da sami običajno niso prizadeti z neposrednimi posledicami vojne (trpljenje, smrt, izguba itd.). To breme namreč nosijo prav tisti, s katerimi se hočejo na videz poistovetiti.

Vir: Krieg in der Medien (Vojna v medijih), 2008.

Slika: maritimequest.com

Na sliki lahko vidimo nekdanjega predsednika ZDA Georga Busha, ki stoji v družbi vojakov, na krovu ameriške letalonosilke USS Abraham Lincoln CVN-72, dne 1. maja 2003, v času vojne v Iraku.

Zofijini ljubimci

1. Definicija propagande

2. Uvod

3. Propaganda v satiri

»Veliki diktator« (The Great Dictator)

»Pasji dnevi« (Wag the Dog)

4. Propaganda v akcijskih filmih

»Top Gun«

5. Propaganda v filmu katastrofe

»Armageddon«

»Dan neodvisnosti« (Independence Day)

6. Propaganda v naših medijih

7. Življenjepis Lise von Hilgers mag. fil. (1981, v Düsseldorfu)

8. Uporabne spletne povezave in nasveti za dodatno literaturo