22. 10. 2008 Okrogla miza

Kulturni center Pekarna: vsebina ali nepremičnina?

ŠPP lekcija 2 – javna tribuna

V sredo 22.10. ob 18.30 uri v dvorani Gustaf (Zavod Pekarna)

Po štirinajstih letih samoorganiziranega delovanja edinega neodvisnega kulturnega centra v mestu, nam je župan mestne občine ponudil “selitev” na novo lokacijo. Pri tem so njegovi glavni razlogi ‘ureditev razmer’, ‘konflikt s sostanovalci’ in ‘EPK 2012’. Vse bolj pa se kaže, da je v ozadju le mešetarjenje z nepremičninami, še ena politična igra, ki ji je tuj vsak argument, ki se ne dotika ali izhaja iz Kapitala.

Ampak, ali je Pekarna res le nepremičnina, prostor, ki se ga da preseliti in prodati in lahko posledično spontana ustvarjalnost in čutnost, ki Pekarno določa, vznikne in zaživi kjerkoli in kadarkoli? Županov odgovor je nedvoumen – dušo Pekarne (kot ji sam pravi) je možno preseliti v druge prostore. Pri čemer mu niti ni preveč nerodno, da je kompleks Pekarne ves ta čas in tudi v prihodnje prostorsko namenjen kulturi – z istim namenom ga je v letu 2002 občina tudi dobila v last od ministrstva za obrambo. Podobno zavezujoče so tudi proračunske postavke in razvojni načrt mestne občine za obdobje do leta 2011. Če že ne govorimo o vsebini.

A PEKARNA JE PRVENSTVENO VSEBINA! In Odnos, ki jo z Vsebino vzpostavlja.

V tem Odnosu je karseda široka in bogata. Med drugim jo določa odnos do samoumevnosti ponorelega potrošništva in kozmetičnih učinkov sodobne umetnosti. Določa je tudi odnos do domišljije in s tem možne stvarnosti, ki jo delamo danes, da jo bomo živeli jutri. Določa jo odnos med ustvarjalci in tistimi, ki ustvarjanje konzumirajo. Določa jo odnos do razvojnih načrtov mesta, ki ne želi biti samozadostno in spalno naselje. Določa jo odnos do privatiziranja javnih prostorov, ki se iz izložb in bifejev zajedajo globoko v prostor in miselnost vsakega od nas. Določa jo odnos do samega sebe in posledično družbe – naj gre za reflektiranje, delovanje ali samoironijo. Določa jo izumljanje, inventivnost, domišljija in predvsem ekologija poslovanja, kjer z najmanjšimi možnimi sredstvi ustvarjamo največ. Določa jo vse tisto, kar želi biti v tem mestu potisnjeno na stranski tir in preglasovano z argumenti Kapitala.

Zato Vas vabimo na javno tribuno, kjer bomo skušali ugotoviti kaj potrebujemo bolj:

Vsebino ali še eno Nepremičnino?

Vabljeni gosti: Nina BULATOVIĆ (MOM, Vodja urada za kulturo in mladino), Franc KANGLER (MOM, župan), Gregor KOSI (Zavod Pekarna), Aleš NOVAK (MKC), Borut OSONKAR (Nevladna.org), Goran RAJIČ (nekdanji predstojnik oddelka za družbene dejavnosti na MOM), Vladimir RUKAVINA (Sekretariat EPK2012), Stojan SKALICKY (MOM, mestni arhitekt), Andrej ŠMID (arhitekt in prostorski načrtovalec), dr. Boris VEZJAK (Zofijini ljubimci).

Z gosti, komentatorji in zainteresiranimi iz publike bomo očrtali oba koncepta in pokazali kaj pomenita za naša življenja in mestotvornost. Na eni strani živost, barvitost, ustvarjalnost, nepodkupljivost, spontanost, premislek, odprtost Vsebine, na drugi strani zabetoniranost, strogost, dokončnost, generičnost, načrtnost, zasebnost, zaprtost Nepremičnine.

Vabljeni, da s svojo mislijo in telesom podprete prizadevanja, da Pekarna ostane namenjena Vsebini in alternativni kulturni ter socialni ustvarjalnosti! Da bo projekt evropske prestolnice kulture v letu 2012 sploh lahko imel obraz!

Odbor za Pekarno/pekarna.odbor@gmail.com

Posnetek: Jelena

12438

PEKINO – FILMOZOFSKI VEČER

VISUAL RESISTANCE CINEMA – 2008

Če bo po tribuni še čas, si bomo pogledali:

Howard Zinn: You Can’t Be Neutral on a Moving Train, (2004), ZDA, dokumentarni film, režija: Deb Ellis in Denis Mueller; dolžina: 78′; angleščina.

»Gojiti upanje v slabih časih ni neumno ali romantično. Temelji na dejstvu, da je človekova zgodovina ne le zgodovina krutosti ampak tudi sočutja, žrtvovanja, poguma, prijaznosti… In, če smo že kakorkoli aktivni, gotovo ne rabimo čakati na neko veliko utopično prihodnost. Prihodnost je neskončno nasledstvo sedanjosti in živeti kot bi ljudje morali živeti – z uporom do vsega slabega okrog nas, je samo po sebi veličastna zmaga.«

Howard Zinn

Howard Zinn živi svoje življenje kot učitelj, pisatelj in socialni aktivist. Življenje, v katerem se te tri kategorije med seboj neločljivo prepletajo. Naslov »You Can’t Be Neutral on a Moving Train«, je vzet iz nasveta, ki ga deli svojim študentom, ko govori o ameriški zgodovini in aktualnih razmerah v svetu. Film prikazuje Zinnovo svojevrstno življenjsko zgodbo znanstvenika, v kateri posebej prihaja do izraza njegova izostrena senzibilnost za probleme sodobnega sveta in za stiske soljudi.