We care a lot about disasters, fires, floods, starvation and the food
We care a lot about you people cause we’re out to save the world
We care a lot about the little things, the bigger things we top
We care a lot about you people yeah you bet we care a lot
Zaprta vrata Evrope
Ilegalni priseljenci, iskalci azila, tujci … nekatere te besede ne spominjajo na jasen in miren velikonočni zvonec, ampak jih slišijo kot alarm za veliko nevarnost. Ta “čudovita” ideja, po kateri si vsi revni, ubogi in obupani, želijo zasesti Evropo, se vedno bolj širi vse odkar so azili in migracije postala ena izmed najljubših tem evropske politike. Ta politika pa je povsem jasna, migranti so breme, ki se ga moramo znebiti za vsako ceno. To potrjuje tudi dejstvo, da se vsaka evropska vlada bori proti priseljencem že izven svojih meja. In če le-tem slučajno uspe prečkati meje, potem oblasti poskrbijo, da jih trdno zaprejo v centre za tujce, razne zapore, sprejemne centre … ali neke druge prostore, od koder ne morejo škodovati “poštenim državljanom”. V celotni Evropi in tudi zunaj nje (presenečeni bi bili nad dejstvom, da ima takšne centre za tujce skoraj vsaka evropska soseda) zapirajo tujce, zgolj zato ker le ti pričakujejo od življenja nekaj več od revščine, nasilja in vojn.
Za tiste migrante je potovanje v Evropo zelo dolgo, težko in nevarno; čeprav najhujše postane, ko prideš v “obljubljeno deželo” ali sosedo le-te, in te tam začnejo obravnavati kot nekakšnega kriminalca, ki mu ni dovoljeno dobiti službe in tako zaslužiti denar za preživetje. Obravnavajo te kot nekoga, ki bi se naj poročil z Evropejko, ne iz ljubezni, ampak za dokumente. Nenadoma postaneš tisti, ki ves čas živi v strahu pred aretacijo in pred tem, da bi te s prvim čarterskim letom poslali v državo, iz katere izviraš, čeprav imaš ženo in otroke v Evropi, ali tisti, ki je zaprt več mesecev v posebnem kampu za tujce.
Na žalost, Slovenija ne pobegne tem pravilom. Kot vsaka druga država Evropske unije ima poseben prostor za tujce, kamor so nezaželeni tujci napoteni, ko se oblast odloči, da je prišel čas, da gredo domov. Strpajo jih v izpostavo centra za tujce Postojna (ironično je le-ta nameščen takoj za znano Postojnsko jamo, ki jo vsak dan obiskuje tisoče bogatih tujcev), kjer mnogo tujcev čaka na deportacijo, včasih tudi več mesecev. Brez obiskov, brez odvetnikov, brez upoštevanja osnovnih pravic, brez upanja…
Zadnja dva meseca skupina študentov, prostovoljcev in drugih aktivistov obiskuje tam pridržane ljudi. Naš projekt? Poskušamo izvedeti več o tem, kdo je pridržan in zakaj, kako so jih ujeli, kako lahko pridejo do sodnika in kako se lahko zagovarjajo ter kakšni so pogoji pridržanja… V bližnji prihodnosti želimo organizirati bolj konkretno podporo pridržanim tujcem z dobavo pravne pomoči, ki bi preprečila njihov izgon …
Člani anti-rasistične skupščine se srečujemo vsak ponedeljek ob 19.00 v socialnem centru Rog, nekdanji tovarni koles. Vsakdo je vabljen, da se nam pridruži na teh sestankih, ali nas spozna na manj formalen način po 21.00. Ne omahujte, ampak nas obiščite, tudi če mislite, da ne veste ničesar o politiki migracij ali zakonu za tujce. Debata je strastna in problem je goreč.