(Transkript)
Demokratična politična kultura je nujna za vsako obliko vladanja, za vsako družbeno pogodbo, skupno življenje in delo. Če me vprašate, ali menim, da je demokracija najboljša oblika vladanja, imate vi v glavi en koncept, jaz pa morda drugega. Kaj je demokracija?
Ko govorimo o zahodni demokraciji, naj bo jasno, da zahodna demokracija ni ena sama. Za primer vzemimo Thomasa Paina. Njegove ideje o demokraciji so bile zelo radikalne. Toda glavni akterji ameriške neodvisnosti so bili ljudje kot sta Jefferson in Washington. Oba sta bila lastnika sužnjev. Govorimo o idealih jeffersonske demokracije. Jefferson ni pisal le lepih zgodb, precej kruto je ravnal tudi s sužnji. Bil je pripravljen prodajati njihove dojenčke. Sužnjev v oporoki ni osvobodil, tako kot je to storil recimo Washington. Izražal pa je tudi močne rasne predsodke.
Zahodne demokracije, kot sta tista v Veliki Britaniji in ZDA, temeljijo na zasužnjevanju ljudi, pa naj bo to v Afriki, Iraku ali drugih koncev sveta. V tem smislu obstaja stalnost in skladnost v pristopu. Ustanovitelji ZDA in posamezniki od 17., 18. stoletja naprej se sklicujejo na Rim in na Grčijo, pišejo zgodbe o teh narodih, o zgodnjih republikah in demokracijah. Te demokracije so temeljile na sužnjelastništvu. Ko so evropski narodi začeli zasužnjevati svet, se je bilo zelo priročno spomniti Rima in Grčije. Za Grke pa je bilo zelo priročno, da so se spomnili Platona in Aristotela. Oba sta namreč upravičevala suženjstvo in sužnja označila za lastnino. Adam Smith o sužnju piše kot o delu stroja. Naj bo v antični Grčiji ali v tedaj razvitejši Angliji, Smith o sužnju piše kot o delu stroja, ki se obrabi in ki ga moraš zamenjati. V tem človeškem nazoru lahko najdemo veliko skladnosti. Ko si v 18. ali 19. stoletju imperialistična sila in osvajaš dežele po celem svetu, je dobro vzpostaviti antične elemente, ki ti lahko pomagajo utrditi trenutni položaj. To so namreč republike, demokracije in imperiji, ki so zasužnjevali ljudi. ZDA je navdihnila prav takšna demokracija.
Kot situacija v Iraku, pri kateri vsak misli, da jo domala pozna. Ta demokracija nam je znana, to je demokracija, ki temelji na zasužnjevanju ljudi. Vprašali ste me, zakaj je Gandi zahodno demokracijo označil za blago obliko fašizma. Nečesa se morate pri Gandiju zavedati. Vse življenje, razen petih mesecev, je preživel pod Britanskim imperijem. Opazoval je narod, samooklican za »mater vseh parlamentov«. Opazoval je, kako so zasužnjili na stotine narodov. Vse tiste, zatirane in pridržane pod britanskim jarmom. Imperialistična sila pa je med tem demokracijo izvajala doma, a le do neke mere. Tudi ta oblika demokracije je bila bistveno spremenjena na podlagi skrajnega delovanja, pisanja in idej ljudi, kot je bil Thomas Paine in drugi. Gandi ni dejal, da je demokracija blaga oblika fašizma. Dejal je, da je zahodna demokracija blaga oblika fašizma.
Povem vam, naveličan sem besedičenja o tej grško-rimski zadevi, ki mi že kar leze iz ušes, potem pa nas obišče francoski akademik in nam »zapoje« molitve antičnim republikam. Obišče nas človek iz Francije – dežele, s plemenitejšimi idejami o demokraciji in egalitarizmu, kot sta jih kdajkoli premogla grški in rimski imperij. To je država, ki je svetu dala slogan: »svoboda, enakost, bratstvo«. Slogan, ki je indijske borce za svobodo spremljal do groba. Švica! Odlično! V šoli so nam jo predstavili kot simbol demokracije na vseh ravneh. Veste kdaj so v Švici ženske dobile volilno pravico? Ženskam so to pravico podelili kakšnih 30 let za Indijo. To pravico so Indijke dobile v trenutku, ko je država nastala. Ne trdim, da to Indijo naredi demokratično, je pa zato to dober primer volilne demokracije. Za razliko od Američanov, Indijci svoj glas izkoristijo in ga uporabijo, da spremenijo vlado in tako ustvarjajo spremembe. Glavni sestavljavec indijske ustave – Babasaheb Ambedkar, je takoj, ko so ustavo leta 1950 predstavili javnosti, dejal: »Vzpostavili smo uspešno politično demokracijo, vendar je nismo pospremili z ekonomsko demokracijo. Napetost in nasprotje med to neenakostjo nas bo nekega dne pogubila.«
Če verjamete, da so ZDA in njene evropske zaveznice v Irak vkorakale z namenom, da bi širile demokracijo, potem lahko verjamete tudi v Zobno vilo, Božička in ostale bedarije. Če bi bil glavni proizvod Iraka čebula, vojne ne bi bilo. Vojaške sile so stopile v Irak iz dveh razlogov. Eden so naravni viri, drugi pa geopolitika. Chomsky je lepo dejal, da so tudi mednarodni odnosi v veliki meri organizirani kot mafija. Če vam trgovec noče plačevati, čeprav njegovega denarja ne potrebujete, ga morate spraviti iz njega, sicer bodo enako ravnali drugi trgovci.
Mislim, da veliko ljudi že razlikuje med demokratičnim obnašanjem in demokratičnim vladanjem ter vsiljevanjem določenih oblik nasilne demokracije, ki jih ZDA in zahodnjaške zaveznice izvajajo nad omenjenimi državami. Ljudje so dovolj pametni, da lahko to razlikujejo. Zdi se, da veliko zahodnih umov ne razume, da so ljudje sposobni tega razlikovanja. Morda si res želijo demokracije, a ne vaše.
Avstralski politični znanstvenik Alex Carey, je v govoru o 20. stoletju celotno stoletje povzel v treh sijanjih točkah. Dejal je, da 20. stoletje zaznamujejo trije razvoji: vzpon in rast demokracije, vzpon in rast korporacij in vzpon in rast korporativnih medijev, ki bodo skušali zadušiti vzpon in rast demokracije.
Prevedla Klaudija Polajžar