Informativni dokumentarni video film
V dokumentarnem filmu »Filozofija za otroke« želimo na enostaven in razumljiv način predstaviti idejo, da je filozofija veda, ki jo je potrebno skrbno negovati v slehernem življenjskem obdobju, tudi že v najmlajših letih. Uvajanje kreativnega mišljenja v šolski sistem je še kako potrebno v času, ko se filozofijo vse bolj in bolj izpodriva iz šolskega sistema, nadomešča pa jo pragmatično in ozko specializirano znanje. Dokumentarni film ima tako ambicijo predstaviti zgodovinsko in aktualno perspektivo filozofije za otroke, njene pozitivne posledice, ter bežno prikazati kako takšno pedagoško delo poteka. Vse to ob spremljavi intervjujev s priznanimi strokovnjaki iz področja filozofije in pedagogike, dr. Marjanom Šimencem, dr. Bojanom Borstnerjem in dr. Rudijem Kotnikom.
DVD, ki ob samem filmu vsebuje še nekaj dodatkov, lahko naročite na našem mail naslovu zofijini@yahoo.com.
“Otroci so radovedni, mladostniki so zdolgočaseni, vmes pa je dvanajst let šolanja. Kakor da bi šola učencem več odvzela kakor dala: dala bi jim sicer zajetno mero znanja, a v zameno v celoti odvzela radovednega duha in jim vrh tega vcepila odpor do razmisleka. Opisu te dvojnosti lahko dodamo znano domačo dvojnost. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika pod rubriko “filozofirati” najdemo tole opredelitev: razmišljati, razpravljati o čem kot filozof: teoretizirati in filozofirali o poeziji / filozofirali so o skrivnostnih globinah človeške duše ekspr. razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: zdaj, ko bi morali prijeti za delo, filozofirajo. Jezik v sebi strne ne samo modrosti, temveč tudi predsodke minulih generacij. V marsičem smo njegovi ujetniki in to je značilno tudi za vsakdanji odnos do filozofije. Po nekem splošnem prepričanju je filozofija odvečno “nakladanje” in izguba časa, še več: pogosto se reče, da filozofiramo, kadar bi se radi izognili tistemu, kar bi nujno morali narediti. Vendar javno mnenje pozna tudi prvo opredelitev iz SSKJ, da je namreč filozofija ‘govor o skrivnostnih globinah človeške duše’.
Program filozofije za otroke stoji na prepričanju, da je filozofija v sublimnejšem pomenu besede dostopna prav vsakomur. Že otroci se spontano poskušajo gibati na njenem področju in cilj šole bi moral biti, da spodbuja ta najsplošnejši razmislek in željo duha, da bi stvari mislil v splošnem, brez omejitev, ki jih nalaga šolska delitev na predmete.
Filozofsko raziskovanje z otroki oziroma filozofija za otroke je program, ki ga je v šestdesetih letih začel v ZDA razvijali Mathew Lipman, sprva zgolj zato, da bi spodbujal otroke k samostojnemu in kritičnemu mišljenju, da bi torej razvijal tisto, čemur se danes pri nas reče višje kognitivne ravni. Poleg tega neposrednega cilja, ki je v skladu z običajnimi splošnimi cilji izobraževanja in ustaljenimi šolskimi politikami, program izhaja iz prepričanja, da so otroci po naravi filozofi, saj se znajo od malega pristno čuditi in spraševati o svetu okrog sebe. Da tega v neki starosti ne počnejo več, so krivi odrasli, ki ne vedo, kaj bi počeli z množico njihovih nenavadnih vprašanj. Pa za razmislek o njih ni potrebna visoka inteligenca ali poseben talent, le pripravljenost uporabljati lastno pamet in biti odprt za vprašanja, ki se nam zastavljajo.” (Povzeto po “Filozofija za otroke” – dr. Marjan Šimenc)