Pozdravljeni v novi ediciji oddaje Glasbeni ciklon.
Danes se podajamo na rob obdobja, ki ga vsaj načeloma pokrivamo v naši oddaji. Na prelom 19. in 20. stoletja, ko je svoj glasbeni talent mojstrsko izkazoval britanski skladatelj Sir Edward Elgar.
Poslušali bomo dve najbolj simptomatični orkestralni deli njegove dolge in uspešne kariere. Prisluhnili bomo leta 1899 ustvarjenemu delu »Enigma Variations« ter v nadaljevanju še zbirki petih »maršev« pod skupnim naslovom »Pomp and Circumstance Marches«, ki jih je skladal med leti 1901 in 1930.
Elgar je gotovo pravi naslov, če iščemo nekoga, ki bi glasbo romantike, ki jo postavljamo v drugo polovico 19. stoletja, povezal z glasbo 20. stoletja. Vsestransko kreativen in v osnovi samouk, je ustvaril enega najbolj prepoznavnih skladateljskih opusov.
O življenju in delu sira Edwarda Elgarja, si lahko, če ste slučajno »prešpricali« ure glasbene vzgoje v šoli, kaj več preberete v kakšni enciklopediji, v današnji oddaji se bomo namreč posvetili predvsem glasbi.
Variacije na temo za orkester opus številka 36. ali kot se delo običajno naslavlja »Enigma Variations«, je zbirka 14ih variacij napisanih za orkester med leti 1898 in 1899. Delo je nastalo kot posvetilo Elgarjevim prijateljem, ki so v posameznih variacijah tudi portretirani.
Na koncu dolgega dneva se je Elgar usedel za klavir, si prižgal cigaro in se pričel igrati z tipkami. Da bi zabaval svojo ženo je osnovno skladbo improviziral in jo poskušal zaigrati na več različnih načinov, tako, da je vsako reprizo zaigral kot glasbeno karikaturo enega od svojih prijateljev. Žena se je odzvala z mislijo, da počne nekaj, česar ni počel še nihče. Na ta način je nastala glasba, ki po svojem originalnem konceptu že sodi v dobo, na pragu katere je nastala.
Naslov Enigma se nanaša na dve uganki, ki ju delo nosi. Prva uganka je v tem, kateri stavek pripada kateremu od Elgarejvih prijateljev. Ta je dokaj lahko rešljiva, druga je nekoliko težja in še vedno nerešena. Nanaša se na vprašanje, na kateri glasbeni temi temeljijo variacije, saj originalne teme v delu ne slišimo.
Enigma je eno Elgarjevih popularnejših del, ki je nedavno re-aktualizacijo doživela v filmskem hitu »Matrica«. Poslušajmo sedaj štirinajst skrivnostnih glasbenih portretov Elgarjevih prijateljev.
»Pomp and Circumstance Marches, opus številka 39« je serija petih orkestralnih maršev, ki jih je Elgar spisal v obdobju od leta 1901 do leta 1930. Kot pove že skupni naslov izvzet iz tretjega akta Shakespearovega Othella, je delo zbirka v slavnostne namene posvečenih maršev.
Gre za še eno silno razvpito glasbeno delo. Sploh prvi marš je v tej ali oni obliki verjetno neznan zelo malemu številu ljudi. Znan je namreč tudi kot tako imenovani »marš diplomirancev«. Tradicija, ki je značilna posebej na ameriških šolah, se je začela že davnega leta 1905, ko je na podelitvi častnega doktorata Elgarju, diplomantom v pozdrav prvič zazvenela melodija, ki se je kot del ceremonije obdržala vse do danes. Seveda pa je specifična forma tega in ostalih maršev spodbudila uporabo tudi v številnih drugih pop-kulturnih dogodkih. Tako je glasbo, ki jo bomo slišali za zaključek današnje oddaje, mogoče poslušati na športnih prireditvah, v filmih, na vojaških paradah in še kje.
Resni glasbi posvečeno uro na mariborskem radiu Študent bomo tako zaključili s tem nesmrtnim delom. Ponovno k prisluhu vabimo ob tednu osorej, ko vas bomo popeljali naproti novi glasbeni pustolovščini.
AVIZO