Avizo
Dandanes je v medijih gotovo največkrat slišana beseda terorizem. Ja, teroristi uničujejo svet. Terorizem se je zaril v vse pore našega življenja. Al Kaida, Al Aksa, Džamaja Islamija. Demokratičen svet je prežet s terorizmom. Pravzaprav terorizem uspeva le v demokraciji, saj v totalitarnih ureditvah sploh ne more zaživeti, ker tam je pravzaprav na oblasti.
Žarometi svetovnega dogajanja osvetljujejo temo terorizma od Izraela do Iraka z vmesno postajo v Čečeniji. Ves zahodni svet govori in piše o teroristih, terorističnih dejanjih in kako potekajo proti–teroristične aktivnosti. Vse lepo in prav, ampak kdo pa odloča o tem kdo je terorist in kaj določa teroristično dejanje? Seveda zahodni svet. Torej je določanje enostransko, mahinejsko. Kako pa je pogled na te grozote videti iz oči teroristov. Kaj privede ljudi, da storijo kaj takšnega? Ali res tako sovražijo – sovražimo? Ali so zaslepljeni s svojim pogledom na svet in se jim je zameglil razum?
Skozi kratek, a jedernat zgodovinski ekskurz Tatjane Dome, vam bomo v današnji oddaji poskušali predstaviti vprašanje terorizma kot ga beležimo zadnjih dva tisoč let po Kristusu. Vabljeni k poslušanju!
GLASBA: HD 8786 ARCADE FIRE NEIGHBOURHOOD 3 (POWER OUT)
Terorizem še zdaleč ni produkt našega časa, temveč sega vsaj dva tisoč let nazaj v človeško zgodovino.
Sredi 50. let 1. st. n. št. so »sicariji«, stari židovski teroristi, ob belem dnevu in sredi Jeruzalema izvajali prave teroristične akcije. Zlasti ob praznikih, ko je bilo na ulicah veliko ljudi, so se pomešali med njih in z dolgimi noži zabadali svoje nasprotnike. Danes bi jih nekateri označili za borce za svobodo (njihov cilj je bil izgnati Rimljane iz Palestine), nekateri pa za teroriste (za reševanje sporov so uporabljali nasilje, pobijali so predvsem znane osebnosti tedanje družbe).
Ime so dobili po dolgem, močno ukrivljenem nožu, ki so ga uporabljali. Pobijali so samo Žide, in sicer tiste, ki so po zasedbi Palestine sodelovali z Rimljani. Delovali so v mestih, zato bi jim lahko rekli »mestni gverilci«. Z umori so hoteli doseči dvoje: odvrniti uglednejše Žide od sodelovanja z okupatorji in pokazati množicam, da je okupacija nekaj začasnega, kar je mogoče odpraviti z orožjem. Pogosto so tudi ugrabljali, zato da so talce zamenjevali za somišljenike, ujete v prejšnjih akcijah. »Sicariji« Rimljanov s svojimi dolgimi noži niso uspeli pregnati, pustili pa so nam eno zgodnejših pričevanj o terorizmu.
Znani so tudi morilski hašišarji – asasini – v Perziji v 11. stoletju, ki so jih šele v 13. stoletju zatrli Mongoli. Asasini so bili pripadniki tajnega muslimanskega reda, ki so pod vplivom hašiša s skrivnostnimi umori terorizirali kristjane in druge.
Srednji vek za obravnavanje teme terorizma, kljub veliki meri nasilja, ni tako zanimiv. V tem obdobju je bil izjemno popularen strup, zaradi katerega so mnoge žrtve končale v strašnih mukah.
Za temo terorizma je zanimivo predvsem obdobje po francoski revoluciji, med katero je v Franciji na moriščih končalo približno 40.000 ljudi. V tem času je beseda teror dobila svoj sedanji pomen. Najprej je bilo nasilje posamično, kasneje je postalo sistematično in imelo jasen namen: vcepiti strah in obglaviti nasprotnike revolucije, ki pa niso ostajali dolžni in so s strahotnimi povračili prispevali v besednjak nov pojem: »beli teror«. S tem izrazom označujemo nasilje, ki so ga izvajali pristaši kraljevske hiše Burbonov v obdobju restavracije od 1815 do 1817. Ime za strahovito nasilje je prišlo od povsem nedolžne stvari – od belega cveta, ki je bil znamenje te kraljevske hiše.
Beli teror je kasneje nastopil še večkrat: v Franciji po zadušitvi junijske vstaje pariških delavcev leta 1848, po pariški komuni, po propadu proletarske revolucije Bele Kuna leta 1919 na Madžarskem, v ruski oktobrski revoluciji itd.
GLASBA: HD 8578 FRANZ FERDINAND THIS FIRE
Terorizem je dobil nove teoretične osnove sredi 19. stoletja, ko je Nemec Karl Heinzen objavil razpravo »Uboj«. Njegova poglavitna teza je bila, da je »uboj glavno gibalo zgodovinskega napredka«, saj vodi »pot do humanosti prek zenita barbarstva«. Menil je, da so umori načeloma prepovedani, vendar to ne velja za politiko. Uboj diktatorja je vselej opravičljiv. (citat) »Ni vam treba imeti nobenih pomislekov, če je treba razdejati pol celine in preliti morje krvi, da bi odstranili tiranijo.« (konec citata) Celo z razpisom nagrade je iskal nova in učinkovitejša sredstva, s katerimi bi bilo mogoče pobiti čim več sovražnikov. Karel Heinzen naj bi prvi izdelal celovito doktrino terorizma.
Devetnajsto stoletje je bilo zelo naklonjeno terorizmu in nasilje je bilo razširjeno od Španije do Rusije. Ustanavljali so tajna društva, zlasti v Franciji (imela so čudna imena: Letni časi, Družina, Pravice človeka).
V 19. st. se je zelo razširil tudi anarhizem. Anarhizem se, za razliko od terorizma, v skoraj vseh verzijah zavzema za popolno odpravo kakršne koli oblasti, poleg tega pa anarhisti niso vedno prisegali na nasilje, medtem ko si teroristične skupine prizadevajo z nasiljem vzpostaviti novo, drugačno oblast ali uveljaviti svoje politične zahteve. Res pa je, da je bilo v 19. st. v imenu anarhizma ubitih zelo veliko ljudi in da so anarhisti v Španiji, Italiji, Franciji in Rusiji posredno ali neposredno zakrivili celo vrsto terorističnih dejanj.
Leta 1871 je izšel najslovitejši teroristični priročnik 19. st. »Katekizem revolucionarjev«. Zgodovinarji še vedno niso prepričani, kdo je avtor. Rokopis zanj so našli pri nihilistu Sergeju Grenadijeviču Nečajevu ob njegovi aretaciji leta 1870, avtor pa bi lahko bil tudi anarhist Mihail Aleksandrovič Bakunin ali pa kar oba skupaj.
Katekizem revolucionarjev pravi, da je revolucionar človek brez čustev, bolezensko obseden z eno samo mislijo: ubijati in uničevati za dobro revolucije. Ne sme poznati ali gojiti nikakršnih čustev, nima osebnih interesov, prijateljev, družine, njegovo življenje je posvečeno enemu samemu cilju – revoluciji. Pripravljen mora biti na vse žrtve in biti sposoben nasilnih dejanj za dosego cilja. Težko je reči, koliko je ta knjiga v resnici vplivala na terorizem 2. polovice 19. st., gotovo pa je bila zelo brana in večkrat ponatisnjena.
V Rusiji se je v 2. polovici 19. st. dogajalo nekaj nenavadnega. Mladi izobraženci, ki so večinoma pripadali aristokratskim ali vsaj premožnim meščanskim družinam, so se dvignili proti razredu, kateremu so pripadali, preden jih je zajelo revolucionarno vrenje. Ustanavljali so tajna študentska združenja.
Leta 1866 so pripravili atentat na carja Aleksandra II., atentat ni uspel in carizem je odgovoril z aretacijami, zasliševanji in s strogim nadzorom.
Člani tajnih študentskih organizacij so se pomešali med delavce, da bi jih pridobili za revolucijo.
Policija je zaprla več kot dva tisoč mladih revolucionarjev, ki so hoteli med ljudstvom širiti ideje o uporu in zamenjavi oblasti.
Leta 1879 so študentje ustanovili organizacijo Narodnaja volja, ki je sprejela terorizem kot edini možni odgovor na krivice in prisilo cesarske družbe. Pripravili so več atentatov. Leta 1879 se še enkrat poskušali izvesti atentat na Aleksandra II., vendar atentat ni uspel. Policija in vojska sta napovedali uničenje Narodnaje volje, ki je vse svoje napore usmerila v en cilj: umor carja.
Leta 1881 jim je atentat na carja uspel, vendar se po uboju Aleksandra II. v Rusiji ni nič spremenilo na bolje, prej na slabše.
Teroristične akcije so se v Rusiji prenehale za kakšnih dvajset let. V začetku 20. st. pa so spet dosegle vrh z atentati na guvernerje, generale, velike vojvode in druge pomembne osebnosti ter z razkritjem, da je prvi človek tajne teroristične organizacije, ki je vodil, načrtoval in pogosto tudi izvajal najbolj drzne atentate na oblastnike, agent tajne policije.
GLASBA: HD 8574 KINGS OF LEON THE BUCKET
Atentati, umori in bombni napadi so se konec 19. st. dogajali tudi v Franciji, Italiji in Španiji. Nasilje se je nadaljevalo tudi v 20. stoletju. Policija si je v boju proti napadalcem oblasti pomagala z najetimi nasilneži, ki so streljali in podtikali bombe in bili skupaj s policijo še bolj nasilni od teroristov.
Atentat, ki je za sabo potegnil najhujše posledice, je bil umor prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki ga je leta 1914 ustrelil pripadnik Mlade Bosne Gavrilo Princip.
Terorizem druge polovice 20. st. se je pojavljal v različnih evropskih državah.
Italija
Terorizem v Italiji se pojavi sredi 70. let 20. st. kot posledica družbenopolitičnih razmer in gospodarske krize v državi. Terorizem v Italiji je stoodstotno italijanski. Razvijal se je v naslednjih fazah:
– obdobje psiholoških, kulturnih, političnih in tehničnoorganizacijskih priprav;
– iskanje denarnih virov (kraje denarja in ugrabitve bogatih in znanih osebnosti, ki so jih zamenjali za visoke odkupnine);
– urjenje teroristov za teroristične akcije;
– teroristične akcije.
Največ akcij so izvedli v velikih mestih (Rim, Milano, Torino, Bologna). V Italiji je delovalo več različnih terorističnih skupin:
– Rdeče brigade (levičarji); višek njihovega delovanja je napad na predsednika vlade Alda Mora, njegova ugrabitev, »sojenje« in usmrtitev leta 1978; svoje akcije so objavili, jih razložili in prevzeli odgovornost zanje;
– terorizem desnice: nasilje desnice je bolj skrito, italijanska desnica ubija molče. Desničarski teroristi pobijajo večje skupine ljudi, ne izbirajo svojih žrtev, bombe nastavljajo na javne kraje (vlaki, železniške postaje, banke …). Žrtve desničarskega terorizma so naključne (eksplozija na železniški postaji v Bologni leta 1980, kjer je umrlo 83 ljudi). Terorizem desnice je bolj grozljiv in ima večji psihološki učinek – bomba, ki eksplodira na javnem kraju, lahko ubije kogarkoli.
Nizozemska
– domači teroristi (Rdeča mladina – bombni napadi konec 60. in 1. pol. 70. let);
– tuji teroristi: japonska Rdeča armada (zasedli so francosko veleposlaništvo v Haagu leta 1974), irska IRA (ubila je britanskega veleposlanika na Nizozemskem leta 1979).
Japonska
– japonska Rdeča armada (ustanovljena je bila 1969, prva večja akcija pa ugrabitev boeinga 727 japonske letalske družbe).
Turčija
V Turčiji deluje okoli petdeset ilegalnih terorističnih organizacij.
GLASBA: HD 8967 ETERNIA BELIEF
Zahodna Nemčija
Frakcija Rdeče armade (imeli so se za sestavni del svetovnega revolucionarnega gibanja, ki bo osvobodilo vse ljudi zatiranja in nadvlade). V glavnem so napadali izbrane cilje, skoraj nikoli na slepo, z nastavljanjem bomb na javna mesta. V tem so podobni italijanskim levičarskim teroristom.
Irska
Leta 1916 ustanovljena Irska republikanska armada (borila se bo vse do dne, ko bo zadnji britanski vojak zapustil irska tla).
Španija
…premore štiri teroristične skupine (2 levičarski, 1 desničarsko in 1 separatistično);
ETA (Baskovska domovina in svoboda), ustanovljena leta 1959, cilj ETE je neodvisna država Baskov in so ideološko usmerjeni v socializem;
Antifašistična revolucionarna domoljubna fronta prvič nastopi leta 1971, uradno pa je bila ustanovljena tri leta kasneje kot nekakšna nadgradnja več manjših levičarskih skupin. Njihove akcije so omejene na posamezne napade na policiste in pripadnike varnostnih sil in občasno tudi na pripadnike desničarske organizacije Bojevniki Kristusa kralja);
Bojevniki Kristusa kralja (Guerrilleros del Cristo rey): najprej zgolj verska desničarska skupina, ki je nasprotovala skrajni levici, kasneje usmerjena na vse levo od španskega političnega centra. Člani so se radi oblačili v nacistične uniforme, pretepali novinarje in umetnike, ki niso bili istega mnenja kot oni. Zavzemali so se za vrnitev frankističnega režima;
Protifašistična odporniška grupa prvega oktobra (Grupo de resistencia antifascista primo de octubre); izvedli so več ugrabitev, pobojev policistov, bombnih napadov in požigov uredništev madridskih časopisov.
Španski teroristi so bili omejeni na delovanje znotraj države in praviloma nikoli ne izvajajo akcij v tujini kot na primer Palestinci.
GLASBA: HD 8739 ANALENA IN THEORY AND PRACTICE
Francija
Pariz je bil nekaj časa neuradna prestolnica teroristov, ki so od tam odhajali v akcije na vse konce Evrope. Francoski teroristi so združeni v dveh skupinah, ki imata zelo podobne cilje: avtonomijo v okviru francoske republike;
– Osvobodilna fronta Bretanje – revolucionarna bretonska armada (Front de libération de la Bretagne-Armée) je bila ustanovljena leta 1966, njen cilj pa je svobodna Bretanja s svojo skupščino in vlado. Izvajajo bombne napade;
– Akcija za obnovitev Korzike (Action pour la renaissance de la Corse) je gibanje, ki nastane leta 1967, najprej so izrazito nenasilni, terorizem kot metodo boja prevzamejo šele kasneje. Njihov cilj je avtonomna regionalna skupščina in izvršna vlada v okviru francoske republike. Uporabljajo predvsem bombe;
Francija je imela več težav z mednarodnim terorizmom (Izraelci, Arabci, Iranci).
Izrael in Palestina
…ima več različnih terorističnih organizacij, ki delujejo zunaj meja Izraela in Palestine;
…pripadniki palestinske teroristične organizacije Črni september so leta 1972 ugrabili in ubili devet izraelskih športnikov na olimpiadi v Münchnu.
Ugrabitve letal
Prva ugrabitev letala, o kateri poročajo pisni viri, se je zgodila leta 1930 v Peruju. Skupina političnih skrajnežev je ugrabila potniško letalo z razmeroma nedolžno zahtevo: raztrositi nad Limo in nekaterimi okoliškimi kraji letake, ki so zmerjali tedaj vladajoči perujski režim. V začetku šestdesetih let 20. stoletja je ves svet, zlasti ZDA, zajela prava epidemija ugrabitev letal. To se je nadaljevalo še v 70. letih, potem pa je število ugrabitev potniških letal zelo upadlo.
GLASBA: HD 8604 SUICIDE GHOST RIDER
Mednarodni terorizem
Etimološko beseda teror izhaja iz latinske terror in pomeni strah, nasilje. Terorizem pomeni uporabo oz. izvajanje terorja (kot politične metode). Terorist pa je oseba, ki hoče nekaj doseči s terorjem, privrženec terorja oz. kdor opravlja teroristična dejanja.
Teroristično dejanje je lahko individualno, praviloma pa gre za organizirane skupine, katerih moto je »cilj posvečuje sredstva«.
Mednarodni terorizem predstavlja le en del terorizma, tistega, ki ne pozna meja in se je razširil na vse celine, občutimo pa ga v celotni mednarodni skupnosti. Praviloma prizadene več držav, kar je še posebej značilno za terorizem v zračnem prometu in teroristične akcije proti diplomatskim predstavništvom.
Pojem mednarodnega terorizma se je najprej nanašal na teroristična dejanja s tujim elementom, ko izvrševalec, žrtev in kraj dejanja niso vezani na eno državo. Kasneje pa se je pojem uveljavil za vsak napad na neko z mednarodnim pravom zaščiteno dobrino. S tem so se odprle možnosti, da se z mednarodnim terorizmom lahko označi skoraj vsak mednarodni zločin.
Mednarodni terorizem (grožnje z uporabo sile in dejanja fizičnega nasilja, ki presegajo meje ene države) je vedno politično motiviran – zavzema se za določene politične cilje ali dosego političnih posledic. Mednarodni terorizem prestopa meje ene države zaradi izbire žrtev ali cilja. Z izvedbo terorističnega napada v tujini pa želi vplivati na politiko tuje vlade.
O mednarodnem terorizmu, ki zadnjih šestdeset let postaja vedno večji in vedno bolj neobvladljiv problem, poročajo vsi mediji. Velik del terorističnih dram se zato dogaja dobesedno pred našimi očmi. Brez velike pozornosti medijev bi imel mednarodni terorizem manjši vpliv na svetovno politično dogajanje. Posledice mednarodnega terorizma so vse bolj drastične, mnogostranske, pogosto nepredvidljive in neobvladljive. Mednarodni terorizem postaja vedno bolj pomemben del politike (tako zunanje kot notranje), saj je uporaba fizične sile v političnem življenju vedno bolj pogosta. Terorizem postaja po eni strani globalni problem, hkrati pa sredstvo razreševanja političnih interesov. Mednarodni terorizem je vzrok za razreševanje političnih nasprotij, hkrati pa je tudi posledica tega razreševanja. V imenu boja proti terorizmu se prav tako uporablja sila in se izvajajo nasilna dejanja, kot jih za dosego svojih ciljev izvajajo teroristi.
Mednarodni terorizem bolj kot pomembne posameznike za tarčo jemlje anonimne množice (bombe na javnih mestih, ugrabitve velikega števila talcev, večje kulturne prireditve).
Pojavne oblike terorizma so: umori, ugrabitve, zajetja talcev, atentati, požari, eksplozije, oboroženi napadi, napadi na javna prevozna sredstva, ugrabitve letal, ladij, sabotaže, diverzije, naklepno ogrožanje ljudi in okolja z nevarnimi snovmi, izsiljevanja, grožnje itd.
GLASBA: HD 8939 EINSTURZENDE NEUBAUTEN SABRINA
Terorizem 21. stoletja
Različne oblike terorizma se razvijajo sočasno z uporabo tehnologije. Terorizem 21. stoletja se imenuje tudi »super-terorizem«. Razvija se z razvojem tehnologije, njegove pojavne oblike pa so biološko in kemično orožje, uporaba plastičnega eksploziva, napadi na računalniške sisteme, ki igrajo pomembno vlogo v ekonomiji, varnosti in vsakodnevnem življenju.
Tehnologija pomaga terorizmu, da se le-ta razvija in postaja globalni problem. Tehnološkega terorizma se ne da kontrolirati in je zato popolnoma neobvladljiv.
Cyber-terorizem je terorizem prihodnosti, ki združuje nasilje in računalnike. Ogrozil naj bi varnost milijonov ljudi po vsem svetu, predvsem pa varnost vojaških računalniških omrežij. Cyber-terorizem ogroža bančne računalniške sisteme, borze, računalniške sisteme kontrolnih centrov poletov, električne in vodne sisteme velikih mest ter telekomunikacijske sisteme. Ta oblika terorizma je po mnenju strokovnjakov bolj nevarna od biološkega in kemičnega orožja. Internet omogoča terorističnim organizacijam hitro, učinkovito in poceni komunikacijo in širjenje propagande.
Cyber-teroristi imajo za svoja dejanja politične motive. Vsi računalniki, predvsem vladni in vojaški, vsebujejo informacije, do katerih se želijo dokopati različne skupine teroristov. Leta 1991, v času zalivske vojne, so hekerji vdrli v računalniški sistem Pentagona. Teroristi uporabljajo viruse za onesposobitev različnih računalniških sistemov. Leta 1992 je bil ustvarjen virus Michelangelo, ki je onesposobil 10.000 računalnikov po vsem svetu. Uveljavil se je nov termin »cracker«, to je zlobni heker, ki uporablja računalniški sistem za vandalizem, da v sistem spušča nove viruse, črve, uničuje datoteke in povzroča tehnološko uničenje. Med državami in podjetji poteka t. i. »cyber-vohunstvo«, ki predstavlja nevarnost svetovni varnosti. »Telefonski teroristi« vdirajo v telefonske linije, poštne predale, glasovno pošto in predale elektronske pošte. Intima posameznika je danes vezana na prenosne telefone in računalnike in zato dostopna vsakomur.
Računalniška tehnologija omogoča hitrejše in težje izsledljivo pranje umazanega denarja. Le nekaj hekerjev bi lahko povzročilo finančni kolaps Združenih držav Amerike. Računalniških zločinov in njihovih avtorjev se v večini primerov ne da razkriti.
Grozljivo je spoznanje, da lahko prav vsak, ki ima računalnik in dostop do interneta, zagreši »cyber-terorizem« in da je vsak lastnik računalnika z dostopom do interneta lahko žrtev »cyber-terorizma«.
———-
Toliko smo vam pripravili za današnjo oddajo. Ponovno lahko prisluhnete našim razmišljanjem ob tednu osorej, do takrat pa se od vas poslavljamo….
GLASBA: HD 8851 RAMMSTEIN OHNE DICH (LAIBACH REMIX – Mina Harker’s Version)