AVIZO
GLASBA: HD 8575 ZUTONS DON’T EVEN THINK (TOO MUCH)
Prav poseben pozdrav v novi sezoni oddaje za stimulacijo kritične fantazije, kot smo v podnaslovu poimenovali oddajo, ki jo za vas tedensko pripravljamo v društvu Zofijini ljubimci.
Prva in najbolj očitna, še zdaleč pa ne edina novost v prihajajoči sezoni je novi termin. Namesto ob sredah ob 18. uri, kot je bilo to do sedaj, se bomo po novem srečevali ob torkih ob 19 uri. Kaj več o drugih, vsebinskih novostih, pa bomo v uvodniku povedali v nadaljevanju.
Poslanstvo oddaje, ki z aktualno sezono vstopa že v deveto leto delovanja, je bolj ali manj nespremenjeno, četudi dosedanji učinek zahteva prenekateri premislek, ki pa v oddaji kot je naša ni ravno vsebinsko umesten. Sodelovanje filozofskega oddelka na Pedagoški fakulteti v Mariboru je milo rečeno borno. Prav takšen je tudi odziv. Iz klasično študentske oddaje, ki bi skrbela za filozofsko podstat študentov filozofije in drugih zainteresiranih, kot je bila vzpostavljena na začetku, smo se po sili razmer morali preoblikovati v filozofsko – izobraževalno oddajo, ki v prvi vrsti nagovarja filozofske laike in ljudi, ki jih filozofija zanima kot dodatek in presežek običajnega vsakodneva. A študentska filozofska misel je kljub temu ostala v središču naše oddaje zahvaljujoč predvsem ljubljanskemu filozofskemu oddelku in tamkajšnjemu Študentskemu filozofskemu društvu, ki se v svojem poslanstvu zaveda pomena in vrednosti ene redkih tovrstnih oddaj na slovenskem in je pri njenem nastanku in oblikovanju rade volje pripravljen sodelovati. Ne oziraje se na evidentno ignoranco mariborskega študenta tako pri spremljanju oddaje kot pri njenem sodelovanju, pa Zofijini ne obupavamo. V vsaki študentski generaciji je kdo, ki je vreden truda in ki poplača vloženo delo z svojo pristno radovednostjo in nekakšno vero v filozofsko misel. Misel, ki je takšne vere dandanes potrebnejša kot katera koli druga veda. O krizi v filozofiji govorimo že kar nekaj časa in kaže, da je končno prišel čas, ko se filozofi z vsem svojim znanjem in modrostjo ponovno pomikajo na čelo družbene pobude, kamor tudi sodijo. Ta pomik ni enoten in absoluten, ter se od regije do regije razlikuje, a je kljub temu neizpodbitno, da se filozofija počasi kobaca iz svoje antikvariatske otopelosti, v katero je bila pahnjena z aktualnimi časi, ko se je bolj ali manj utapljala v gnojnici pluralistične informacijske družbe.
Z novim pristopom stopamo na plan filozofi, ki se informacijske poplave in relativiziranih pomenov ne bojimo, temveč nam predstavljajo izziv, za katerega smo pripravljeni nekaj narediti tudi v praksi in ne le v teoriji -torišču in jedru klasične salonske filozofije. Tovrstna filozofija med drugim vključuje družbeni aktivizem in intelektualno odgovornost ter tudi ne malo rudarjenja po navlaki, s katero se vsakodnevno soočamo, da bi izkopali vsaj tisto malo smisla, ki je vredno bitja, ki se deklarira za človeško.
Filozofija je postala napor, delo za proletariat, tako nam v naši oddaji ni težko priznati, da nagovarjamo tudi ta, pretežni del mariborske populacije. Izziv za našo filozofijo se skriva v soočenju z banalnim. Izziv, ki ste mu v prihajajočem obdobju vabljeni prisluhniti in ko bo priložnost tudi sodelovati.
In kaj vam obetamo. Koncept oddaje je za letošnjo jesen zastavljen dvodelno. V prvem delu enouren oddaje boste običajno priča informacijam, teoretskim razpravam in podobnemu, kar poznate že iz prejšnjih sezon. V drugem delu bo naša pozornost usmerjena na praktične aplikacije filozofije, ki jih bomo ugotavljali predvsem z terenskim delom: intervjuji, odlomki predavanj, ter drugimi praktičnimi eksplikacijami filozofskih teorij. Za ta aspekt naše oddaje imamo za prihajajočo jesen v načrtu en obsežnejši tematski sklop posvečen filozofiji glasbe. Se pa bomo lotevali tudi drugih vprašanj, ki v današnjem svetu iščejo svojo praktično veljavo.
Upamo, da vam bomo ponovno ponudili nekaj, česar običajno nimate priložnosti slišati na svojem radijskem sprejemniku. Na ta način vam želimo približati sodobno filozofsko misel in iz drugačne perspektive prikazati aktualna družbena dogajanja in razmišljanja. Kot dodatek k oddaji vas vabimo, da redno spremljate našo spletno stran www.zofijini.net, sodelujete na naši predavanjih, drugih akcijah in iniciativah, ki jih tudi to jesen ne bo manjkalo. Za vse komentarje in predloge pa smo vam kot vedno dosegljivi preko elektronske pošte na naslovu zofijini@yahoo.com. Vabljeni k soustvarjanju boljšega jutri.
GLASBA: HD 8784 ARCADE FIRE NEIGHBOURHOOD 2 (LAIKA)
Opozarjamo na izid nove številke revije Filozofija na maturi posvečene najnovejšemu prevodu Platona. V njej najdete 5., 6. in 7. knjigo Države, predpisane za maturo z spremno besedo prevajalca Gorazda Kocijančiča. Naročiti jo je mogoče na naslovu: simona.gregoric@ric.si
Obetata se nam dva mednarodna filozofska simpozija, oba pod okriljem Slovenskega filozofskega društva. Simpozij Evropski kontekst slovenske filozofije – France Veber bo potekal v Ljubljani (Prešernova dvorana, SAZU, Novi trg 5) med 19. in 21. septembrom 2005.
Simpozij Oseba in dobro pa bo potekal v Celju (Zavod Dom sv. Jožefa, Duhovno-prosvetni center, Plečnikova 29, Celje) med 3. in 6. novembrom 2005. Vljudno vabljeni!
Za aktualno oddajo smo izbrali predstavitev treh prav posebnih, še vedno svežih knjižnih prevodov.
V knjižnicah je že dosegljiv prevod knjige Jürgena HABERMASA »Prihodnost človeške narave, verjeti in vedeti« izpod prevajalskega peresa Mojce Dobnikar in z spremno besedo Nede Pagon.
Po učbenikih in v obči rabi velja Jürgen Habermas za dediča prve generacije frankfurtske šole, katere poglavitni predstavniki so bili Max Horkheimer, Theodor Adorno in Herbert Marcuse, ter za sociologa in filozofa, čigar misel se upira tako tehnokratski viziji sveta kakor tudi birokratskemu marksizmu »vzhodnega« bloka in ga navdihujeta predvsem Adorno in Horkheimer. Predmet pričujoče Habermasove knjige je prenova klasične etične problematike (nauk o pravičnem življenju), k čemur ga je spodbudila grožnja genetske tehnologije kot grožnja naravnim temeljem demokratične enakosti. Na genetski liberalizem, ki neposredno ogroža biološke temelje človeka, Habermas odgovarja prizadeto, s čustveno zavzetostjo, vendar dejansko ostaja v polju racionalistične misli oziroma diskurza. Habermas poudarja, da je treba razvoj genetske tehnologije sprejemati preudarno, sicer se utegnejo pokazati nezamisljive posledice nekritične izrabe vseh možnosti, ki jih ponuja. Človek, tako meni, ne sme postati razpoložljiv drugemu človeku, pač pa se mora med njima vzpostaviti intersubjektivno soglasje. Pri Habermasu ne gre za nemoderno sakralizacijo življenja, temveč za samorazumevanje, za vzgib, da damo bivanju s človeškim dostojanstvom prednost pred hladnostjo življenjske oblike, ki se je moralni oziri ne dotaknejo
V prevodu Katarine Rotar in Alenke Zupančič je izšla knjiga Étiennea BALIBARA »Strah pred množicami. Politika in filozofija pred Marxom in po njem«. Kot vedno je zanimiva tudi spremna beseda Slavoja Žižka
Balibarjeva teoretska analiza je neizogibna za razumevanja razvojnih možnosti demokratične politike v dobi globalizacije in nudi pomembna izhodišča za praktično delovanje demokratičnih političnih institucij, državljanskih gibanj in emancipacijskih bojev tako na ravni državne politike kakor na ravni radikalno demokratične dejavnosti sodobnih družbenih gibanj. Delo ni pomembno le za razumevanje razvoja nacionalnosti, nacionalizma in rasizma kot sestavin ali spremljevalnih pojavov moderne demokratične države, pač pa nas seznanja s fenomeni nasilja, krutosti in različnih pojavnih oblik političnega, ekonomskega in družbenega izključevanja v sodobni demokratične politiki.
Delo Hansa BELTINGA »Antropologija podobe. Osnutki znanosti o podobi« je izšlo v prevodu kar treh prevajalcev: Mojce Dobnikar, Špele Virant in Tomislav Vignjevića, ki je napisal tudi spremno besedo.
Hans Belting je umetnostni zgodovinar, ki išče nove odgovore na vprašanja in izzive preteklosti in sedanjosti likovne umetnosti v njenih temeljnih vidikih. Njegovo raziskovanje je prešlo dolgo in spremenljivo pot. V pričujoči knjigi obravnava odnos med človekom in podobami, ki jih je ustvaril skozi različna obdobja zgodovine, da bi z njimi reflektiral lastno eksistenco. Značaj »osnutka« Antropologije podobe je hkrati temelj za znanost o podobah, ki so v našem času vseprisotne in neizbežne ter nas verjetno prav zato usmerjajo k refleksiji in analizi tako sodobne prežetosti sveta s podobami kot tudi njihove genealogije, predhodnih stopenj in razvoja medijev, ki jih posredujejo.
GLASBA: HD 8849 THE KILLERS MR.BRIGHTSIDE
Z novo sezono začenjamo med drugim tudi z serijo intervjujev, ki jih bomo pripravljali ob posameznih priložnostih. Prvo priložnost za izpoved je tako dobil dr. Boris Vezjak, profesor na oddelku za filozofijo Pedagoške fakultete v Mariboru in med drugim tudi eden soustanoviteljev in predsednik društva Zofijini ljubimci.
Boris Vezjak se je rodil leta 1968 v Mariboru. Po gimnaziji se je vpisal na študij filozofije v Ljubljani, ki ga je zaključil z diplomsko nalogo posvečeno problemu samonanašanja znanosti v Platonovem dialogu Harmid, ki ga je ob tej priliki tudi prevedel. Med študijem je opravljal uredniško delo pri študentskem časopisu Katedra. Leta 1994 je pri Založbi Obzorja izdal prevod Platonovega Harmida z opombami in obširno študijo. Kot mladi raziskovalec se je zaposlil na fakulteti v Mariboru. Leta 1995 je pri založbi Katedra izšel njegov prevod knjige Carla Gustava Junga: Arhetipi, kolektivno nezavedno, sinhroniciteta s komentarjem. Leta 1997 je izdal prevod dialoga Parmenid. Takrat je začel tudi z urednikovanjem oddaje Zofijinih, ki so na njegovo pobudo začeli delovati leto pred tem. Magisterij je opravil z obrambo teze z naslovom «Ontološki status kozmosa kot reda v Platonovi filozofiji« na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V tem času se je izpopolnjeval tudi na fakulteti v Fribourgu, kot štipendist švicarske vlade pa tudi na univerzi v Ženevi pri prof. Jonathanu Barnesu. Postal je urednik v družbeno-kulturološki reviji Dialogi in izdal prevod še enega Platonovega dialoga Fileb. Doktoriral je leta 2001 z naslovom »Aristotelova kritika idej in argumenti proti Platonu v spisu Peri ideon«. Kmalu zatem je postal asistent na oddelku za filozofijo na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer kot docent za zgodovino filozofije predava še danes.
Z Borisom smo se pogovarjali o aktualnih političnih vprašanjih, aktivizmu in seveda dejavnosti Zofijinih ter filozofiji. V prvem delu intervjuja bomo prisluhnili nekaterim vprašanjem, ki se dotikajo delovanja Zofijinih in filozofije, v drugem delu, ki ga bomo predvajali naslednji teden, pa o nekaterih aktualnih političnih in družbenih vprašanjih. Celoten in neokrnjen intervju je dosegljiv na naši, to poletje prenovljeni spletni strani: www.zofijini.net.
NADALJEVANJE NA CDeju
Naj bo za prvo oddajo v tej sezoni dovolj. Kot je za prvo oddajo že tradicija, smo nekaj več rekli o sami ideji Zofijinih in o širjenju kritične misli, k čemur ste ponovno vabljeni pristopiti tudi vi. Za naslednjo oddajo pripravljamo bolj aktualne družbeno-politične teme, tako, da vas že v naprej vabimo k poslušanju. Pozdrav do naslednjega tedna.
AVIZO