AVIZO
Veseli december smo začeli v pričakovanju referenduma o spremembi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na katerem bomo modra 20. decembra izglasovali enakopravnost tudi v Sloveniji.
Najprej se zdi smiselno povedati kaj bi se spremenilo, če bi se Slovenske volivke in volivci odločili ZA! Stvar je pravzaprav preprosta.
3. členu sedaj pravi: »Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene. S spremembo pa bi pravil naslednje: Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost dveh oseb.«
Tudi v 12. členu bi življenjska skupnost moškega in ženske postala življenjska skupnost dveh oseb, zato bi 12. člen po spremembi pravil: »Dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh oseb, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa.«
Spremeni se tudi 16. člen, saj se iz člena izpusti besedna zveza »različen spol«. Poglejmo kaj bi 16. člen pravil po spremembi: »Za sklenitev zakonske zveze je potrebno, da dve osebi izjavita pred pristojnim državnim organom na način, določen z zakonom, svoje soglasje, da skleneta zakonsko zvezo.«
Prav tako se v skladu s prejšnjimi členi spremeni 21. člen: »Zakonske zveze ne morejo skleniti med seboj sorodniki v ravni črti, ne brat s sestro, ne brat z bratom, ne sestra s sestro, polbrat s polsestro, polbrat s polbratom, polsestra s polsestro, stric z nečakinjo, ne stric z nečakom, ne teta z nečakom, ne teta z nečakinjo in tudi ne otroci bratov in sester, polbratov in polsester med seboj. To ne velja za razmerja, ki nastanejo pri posvojitvi, razen za posvojitelja in posvojenca.«
In to je vse.
Kljub tako preprosti spremembi, ki bi med drugim omogočila enakopravnost v Sloveniji pa spremembi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih nasprotuje veliko ljudi. Zakaj?
Naprej poglejmo žal še vedno pogosto razumevanje homoseksualnosti. Gre za stališče, da je homoseksualnost odklon in da so homoseksualni akti odvratni. Homoseksualnost se razume kot bolezen, ki jo je potrebno ozdraviti. Seksualna dejavnost dveh oseb istega spola je prestopek, ki pa ga je potrebno zakonsko sankcionirati in družbeno zavračati. Zagovarjanje homoseksualnosti velja za napad na samo možnost obstoja civilizacije, ki jo predstavljata heteroseksualna zveza in njena družbena veljava, poleg tega pa pervertira naravni načrt, ki je moškega in žensko postavil kot dva osnovna dela univerzuma.
Homoseksualnost se poskuša presojati s stališča heteroseksualne identitete kot tiste norme, ki ima nesporno veljavo v vseh družbah in civilizacijah, ki zajema večino človeštva in omogoča obstoj te civilizacije. Homoseksualce se želi konformirati v skladu s tem, kar razumejo kot njihovo naravno, resnično poslanstvo, ter jih ponovno vključiti v smiselno in konstruktivno človeško skupnost.
Prohibicionisti (vsaj nekateri) želijo ozdraviti ali kaznovati ljudi, ki prakticirajo homoseksualne akte in zastrašiti tiste, ki jih morda mika zaiti v homoseksualno okolje. Zagovarjajo zaporne in smrtne kazni, javno poniževanje in široke palete kulturnih sporočil, ki homoseksualno vedenje povezujejo z žaljivimi ali neprivlačnimi lastnostmi. Prohibicionizem je kot norma vedenja še vedno navzoč in sicer recimo v Rusiji. Večina popularne kulture je vse do nedavnega homoseksualce načrtno prikazovala kot izdajalske, poženščene, šibke, seksualno kompulzivne ali nenaravno otožne.
Vendar prohibicionizem ni fobija pač pa argument. Argument, ko veren državljan skuša svoja religiozna prepričanja utemeljiti na laičen način. Poglejmo nekaj trditev.
- Za homoseksualnost se odločimo.
- Med homoseksualno usmeritvijo in homoseksualnimi akti ni nobene razlike.
- Homoseksualna usmeritev pomeni, da je nekdo na take akte pripravljen ali da se jim je že kdaj vdal.
- Homoseksualnost je kontingentna lastnost človeških bitij in je primerljiva z nagnjenostjo k laganju ali zapravljanju denarja.
- Tako kot pri teh dveh primerih gre tudi pri homoseksualnosti za odklon od resničnih vrlin, ki jih lahko doseže vsako človeško bitje.
- Tako kot se vsak človek lahko trudi govoriti resnico ali prizadeva biti varčen, se vsakdo lahko trudi tudi za to, da bi se vedel heteroseksualno.
Premise so nastale torej na podlagi Svetega pisma. Recimo dve, tri besede o Svetemu pismu…
V Svetem pismu ni prepovedana homoseksualnost, prepovedan je istospolni seks. Vendar ta prepoved ne temelji na argumentu iz naravnosti. Noben izmed piscev Stare in Nove zaveze se ne loti argumenta o univerzalni človeški naravi. Prepovedi temeljijo na argumentu o nujnih in zavezujočih židovskih zakonih ali na naravi različnih oseb, ki jih je navdihnil Sveti duh.
Poglejmo citat iz Svetega pisma: »Če kdo leži z moškim kakor se leži z žensko; to bi bila gnusoba /…/Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju.« ( 3 Mz 18, 22)
Toda, če se želi veren državljan prepričati v družbeno pomembnost te prepovedi, mora poznati tudi razloge zanjo. Tukaj je razlog torej gnusoba. Ali boljši prevod nečistost. V enakem kontekstu se pojavlja tudi prepoved spolnih odnosov med menstruacijo, prepoved striženja las, uživanja svinjine itn. Torej bi tisti, ki zagovarja prepoved homoseksualnih aktov morali zagovarjati tudi prepoved teh ostalih stvari… In če so pravi fundamentalisti, bi morali zagovarjati tudi smrtno kazen za take akte.
Torej, fino bi bilo, da bi prohibicionisti poskušali dokazati, da so homoseksualni akti resnejši postopki od naštetih nečistosti ali da so sodobne družbe upravičeno obdržale to in zavrgle ostale prepovedi.
Problem Svetega pisma je tudi prevajanje. Moška prostitutka ali razuzdanec je med prevajanjem postal homoseksualec in tako takoj pridemo do dvoumne obsodbe homoseksualcev.
Vendar pa sodobno prohibicionistično videnje homoseksualnosti ne izhaja iz svetopisemskih tekstov. Utemeljeno je v filozofski tradiciji naravnega prava.
Vse se je začelo z Akvinskim, ki je sklepal, da imajo vsa človeška bitja v osnovi eno samo temeljno naravo in en sam naravni smoter. Govorim o naravnem zakonu, ki naj bi ga lahko uzrli z opazovanjem narave ter s prizadevanjem po tem, da bi jo razumeli in postavili v širši kontekst krščanskega razodetja. AMPAK TUDI POJAV HOMOSEKSUALNOSTI JE STALNICA CELOTNE ČLOVEŠKE IN KOT SO POTRDILI ZNANSTVENIKI NARAVNE ZGODOVINE, VENDAR GRE ZA MALI DELEŽ. TUDI ČE JE DELEŽ ŠE TAKO MAJHEN, JE! Logika Akvinskega ne vzdrži svojih lastnih pogojev.
Sesuli smo torej argument prohibicionistov, vendar pa so ga oni vzeli za svojega.
Cerkev se je namreč odzvala na vse večje število socioloških in psiholoških dokazov, ki so pokazali, da se torej za homoseksualnost ne odločiš, medtem ko je pred tem je trdila, da homoseksualci kot taki po naravi sploh ne obstajajo. Cerkev torej začne trditi, da je homoseksualnost vrojen nagon. Ampak, če je tako stanje vrojeno, je moralno nevtralno, saj stanje, za katerega se nismo mogli odločiti, ne more biti moralno ali nemoralno, zgolj je. Cerkev tako homoseksualnosti ne obsoja, obsoja pa resne prekrške – dejanja, h katerim tako vrojeno stanje vodi – obsoja torej homoseksualne akte. Kljub temu, da večina homoseksualcev razume homoseksualne akte kot logično nadaljevanje svojih najglobljih čustev in seksualnih želja in kljub temu, da te želje morda zanje niso nekaj, kar bi prostovoljno izbirali. Mimogrede psihiatrična stroka takim razlagam pritrjuje.
Naslednji problem, ki ga vidijo nekateri je, da homoseksualnost, kot tudi zunajzakonska in predzakonska spolnost, ni odprta za posredovanje življenja v blagoslovljenem svetem zakonu. Torej je treba prepovedati tudi poroko z neplodno osebo in pa z starejšimi ženskami, ki otrok ne morejo imeti?
Prohibicionisti se pri začrtovanju svoje politike torej srečujejo s problemi: kako vsiliti spontano nastalo naravno ureditev vnaprej določeni moralni strukturi: kako obrniti človeško naravo proti njej sami…
Poleg tega imajo problem, če želijo homoseksualnost narediti za bolezen…Takrat je potrebno namreč ljudi zdraviti in ne kaznovati. Je pa smešno, da namesto tega da razpravljajo o pravicah homoseksualcev, razpravljajo o tem, da naj bi jih ščitil zakon o boleznih, vendar pa pozor tega ne morejo narediti, ker bi tako homoseksualnost narediti za moralno nesporno. Politika bolezni namreč onemogoča politiko stigmatizacije…
Poleg takih poskusov pa poznamo tudi druge, bolj specifične argumente nasprotnikov spremembe zakona.
Eden izmed teh pravi, da je cilj homoseksualnih lobijev uničiti zakonsko zvezo kot tako in da njihov cilj ni dobiti istih pravic kot večina, pač pa želijo doseči razvrednotenje pojma zakonska zveza. To ne drži. To je preprosto smešno sklicevanje na nekakšne teorije zarote, ki ne obstajajo. Vendar pa je ljudi, ki se bojijo strahov pod posteljo, težko prepričati, da teh strahov ni. Cilj spremembe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je izenačitev raznospolnih in istospolnih parov v pravnih, ekonomskih in socialnih pravicah. Ena izmed teh izenačitev je seveda odpravljanje tistih določb, ki zakonsko in zunajzakonsko zvezo določajo kot skupnost dveh oseb nasprotnega spola. V samem besedilu zakona je v bistvu, kot smo videli zelo malo. Tako je vsa burka ob tem že tragična.
Nasprotniki zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v svojih besedilih uporabljajo tudi naslednje »zanimive« argumente.
- »Če zakonsko priznamo, da je zveza dveh istospolnih oseb enaka zvezi moškega in ženske, priznamo, da je nepomembno, ali si rojen kot moški ali kot ženska, in tako ustvarimo spolno zmedo. Spol si torej lahko sam izbiraš.«
Vprašanje pa je ali je spol dan naravno ali je družbeno določen? Če se nekdo rodi kot deklica, se v različnih okoljih lahko zelo različno osebnostni vzpostavi. Pri nas torej kot gospodinja ali potrošniška barbika. Nikjer ni napisano, da bi deklica morala postati ravno to, ne pa recimo pilotka ali kaj podobnega, kar pomeni, da ima spol veliko opraviti s spolno vlogo v družbi. Kaj želijo nasprotniki z zgornjo trditvijo sploh povedati? Naj bo ženska torej ženska, kot se po njihovem spodobi? Da ves svoj čas posveti otrokom in ustreže možu pri vseh njegovih željah, saj je on tisti, ki se v krutem svetu bori za preživetje družine?
Naslednja »zanimiva« argumenta:
- »Če danes dovolimo poroko med dvema istospolnima človekoma, jo bomo morali jutri med tremi ljudmi.«
- »Če danes dovolimo poroko med dvema istospolnima človekoma, bomo morali dovoliti poroko med človekom in živaljo.«
Pri zadnjih dveh trditvah ne dobimo nikakršnega pojasnila, zakaj bi morali od dovoljenju poroke med dvema istospolnima človekoma dovoliti tudi poroko med tremi ljudmi in med človekom in živaljo. Takšna sklepanja so preveč sporna in preprosto absurdna. Uporabljena sta argumenta spolzke strmine oziroma pri zadnji trditvi že kar prepada. Pri argumentu spolzke strmine oseba zmotno trdi, da nek dogodek neizogibno izhaja iz drugega. Tudi pri naših primerih je tako. Verigo dogodkov lahko ustavimo, saj je preprosto sporna. Sklepa torej ne sledita iz navedenih premis. Prav tako lahko pogledamo primere držav po svetu, ki so legalizirale poroko med istospolnimi partnerji. Poligamija je dovoljena le v redkih državah, v katerih v večini poroke z istospolnimi partnerji niso dovoljene. Nobena od držav, ki so legalizirale istospolno poroko, ni legalizirala poroke človeka z živaljo. Poleg tega je tu še en problem, na katerega marsikdo očitno pozabi, in sicer na osnovne principe ob sprejemanju zakona o zakonskih zvezah, kot je soglasje. Žival soglasja ne more dati.
V podporo smo se Zofijini ljubimci udeležili okrogle mize, kjer so se gosti Tanja Kocman, stand up komičarka, radijka, Boris Krabonja, profesor zgodovine na SEŠ, Naj prostovoljec 2014, humanitarni aktivist, Matej T. Vatovec, poslanec Združene levice, prvopodpisani spremembe ZZZDZ in Ines Dreo, strok. mag. psihologije pogovarjali o času za enakopravnost, sprejemanje in vključujočo družbo za vse.
POSNETEK
Ljubezen, družina in poroka so namreč temeljne vrednote slovenske družbe. Upajmo, da bomo dosegli, da bodo te vrednote razširjene tudi na ljudi, ki jih do sedaj niso imeli možnosti izkusiti. Čas je namreč, da v njim uživamo vsi!
Poleg tega je čas za enakopravnost. Pomembno je, da so vsi zaljubljeni pari obravnavani enako in da se lahko vsak poroči s tistim, ki ga ima rad.
AVIZO