29. 3. 2017

O nacionalizmu

Avtor:

Nacionalizem je predvsem paranoja. Kolektivna in individualna paranoja. Kot kolektivna paranoja je posledica zavisti in strahu, predvsem pa posledica izgubljanja individualne zavesti; torej kolektivna paranoja pravzaprav ni nič drugega kot skupek individualnih paranoj, stopnjevan do vrhunca. Če se individuum v okviru družbenega projekta ni sposoben izraziti, ker mu ta družbeni projekt ni pisan na kožo, ker ga ne stimulira kot indviduum ali ga zavira kot individuum, kar pomeni, da mu ne dopušča doseganja svoje entitete, je primoran svojo entiteto iskati zunaj identitete in zunaj tako imenovane družbene strukture. Tako postane pripadnik neke skupnosti, ki si za cilj in nalogo zadaja, vsaj na prvi pogled, problem epohalnega pomena: obstanek in prestiž nacije ali nacij, ohranitev tradicije in nacionalnih svetinj, folklore, filozofije, etike, književnosti itd. S težo takšne, skrivne, pol javne ali javne misije anonimnež postane človek akcije, narodni tribun, privid individuuma. Sedaj ko smo ga reducirali na to mero, na njegovo pravo mero, in ga ločili iz črede, v katero se je umestil sam ali pa je bil vanjo umeščen, imamo pred sabo individuum brez individualnosti, nacionalista, sorodnika Julesa.