Nočna straža zgodovine grške filozofije

Diogen Laertski (prva polovica 3. st. n. št.) je po podatkih, s katerimi razpolagamo, napisal eno samo delo z zgovornim naslovom Življenja in misli velikih filozofov. Na kratko, gre za biografsko-doksografski kompendij, sestavljen iz desetih knjig, v njem pa so predstavljena življenja (bios) in misli (doxa) preko 80 filozofov, ki izhajajo iz vseh antičnih filozofskih tradicij in šol. Med znamenitimi filozofi, kot so Tales, Platon in Aristotel, najdemo nekatere manj znane in tudi povsem obskurne, izvemo pa še nekaj informacij o filozofih, ki jim avtor ni namenil lastnih poglavij (hegeziaki, anikerejci, Teodor Ateist, Pejzaj idr.). Laertski pri tem razdeli starogrško filozofijo na dve glavni filozofski šoli, na jonsko (I.–VII. knjiga) in na italsko (VIII.–X. knjiga). V prvi knjigi obravnava sedem modrecev, v drugi predsokratike, Sokrata in njegove privržence, tretjo knjigo nameni v celoti Platonu, v četrti obdela platonsko Akademijo in jo razdeli na tri ere (staro, srednjo in novo Akademijo; periodizacija je v uporabi še danes), peta zajame Aristotela in peripatetike, šesta kinike in sedma stoike. V osmi knjigi predstavi pitagorejce, v deveti eleate, atomiste, skeptike idr., zadnja knjiga pa je zopet osredotočena na enega samega avtorja, Epikurja. Richard Hope je v svoji pionirski, a kompilaciji nenaklonjeni študiji izračunal, da je Laertski vanjo vključil 1186 eksplicitnih povzetkov in citatov iz zavidljivih 365 del 250 avtorjev.