Evropski veljaki so obljubljali, da bo rahljanje delovne zakonodaje prineslo več in boljša delovna mesta. Rezultati tega eksperimenta so ravno nasprotni.
»Meso so z lopatami natovarjali na vozičke. Delavcev ni zmotilo, če so sproti naložili kako podgano, tudi če so jo opazili. V klobasah so bile še veliko hujše stvari kot mrtve strupene podgane. V klavnici ni bilo prostora, kjer bi si delavci umili roke. Zato so jih pred večerjo splaknili kar z vodo, v kateri so se namakale klobase (…) Odpadke so odlagali v stare sode in jih puščali v kleti. Le redki delavci so bili plačani za čiščenje, a še to samo enkrat na leto, ko so pomladi izpraznili in oprali sode. Nato pa vanje – vse rjaste, umazane in na hitro oplaknjene –, nametali sveže meso. Ter ga postregli javnosti za zajtrk.«
Takšne so bile razmere v čikaških klavnicah in mesnih predelovalnicah na začetku dvajsetega stoletja, je v literariziranem preiskovalnem novinarskem romanu Džungla (The Jungle, 1906) zapisal ameriški novinar Upton Sinclair.