Človek ni žival ali antihumanizem vegetarijanskega ekofeminizma

Po ugotovitvah zgodovinarjev bi naj vsak osmi človek, ki je živel v poznem srednjem veku, umrl nasilne smrti, ki jo je namerno povzročil drug človek. Če upoštevamo, da je tačas zaradi pomanjkanje osnovne higiene, medicinskega znanja in javnega zdravstva, razsajala pandemija kuge, nam ta podatek pove dosti o tedanji vrednosti človeškega življenja. Hobbesov opis naravnega stanja, v katerem je človeško življenje »osamljeno, revno, odurno, surovo in kratko«, se bere skoraj idilično. Prva in druga svetovna vojna, največji moralni katastrofi našega časa, sta terjali 66 oziroma 72 milijonov življenj oziroma prva 4 in druga 3 odstotke svetovne populacije, a ostajata po razmerju daleč zadaj za napadi mongolskih hord v 13. stoletju, v katerih je pomrlo 60 milijonov ljudi, kar je tedaj znašalo neverjetnih 17 odstotkov svetovnega prebivalstva. Takšno razmerje bi danes pomorilo milijardo 258 milijonov ljudi, kar je približno toliko, kolikor imata skupaj prebivalcev Evropa in Severna Amerika.