11. 11. 2016 Cenzurirano

Moč argumenta – neformalna logika v teoriji in praksi

Pogovor o knjigi dr. Danila Šustra in filozofski simpozij Argumentacija in logika

V Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice v Mariboru smo v torek, 25.10.2016 lahko prisluhnili pogovoru o knjigi dr. Danila Šustra z naslovom „Moč argumenta – neformalna logika v teoriji in praksi“, čemur je sledil še filozofski simpozij z naslovom „Argumentacija in logika“ v prostorih Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Predstavljena knjiga, ki je izšla lansko leto, je predelana, popravljena in dopolnjena izdaja knjige „Moč argumenta: logika in kritično razmišljanje“ iz leta 1998. Avtor je med drugim izpostavil pomen kritičnega razmišljanja, ki seveda predpostavlja sposobnost, da znamo podpreti svoja stališča z argumenti, ob čemer je zelo pomembno izogibanje najrazličnejšim zmotam v sklepanju. Ta veščina je v vsakodnevni komunikaciji izjemnega pomena, vendar je običajno vse premalo prisotna – in kako bi tudi bila, ko pa je pouk filozofije oziroma logike v našem šolskem sistemu prej (izbirna) izjema kot pravilo. Vsekakor bi veljalo razmisliti o vpeljavi filozofije z logiko kot obveznem predmetu že v osnovne šole, saj gre pri tem za razvoj veščin, ki so nepogrešljive na vseh področjih življenja. V naši vsakodnevni komunikaciji so zmote sklepanja in nezmožnost logične argumentacije zelo pogoste, kar lahko pelje do neproduktivnih, škodljivih ali celo nevarnih posledic, saj smo tudi v zadnjem času bili priča temu, da so tovrstne zmote lahko celo podlaga za predloge o spremembah zakonov.

O logičnih zmotah je bilo nekaj več govora na simpoziju, ki je sledil pogovoru o knjigi. Sodelujoči so med drugim predstavili različne vrste zmot v različnih kontekstih. Tako je dr. Borut Cerkovnik predstavil temo Ad Hominem Tu Quoque v slovenski politični komunikaciji. Pri zmoti „ad hominem“ gre za napad na človeka oziroma za argument, ki skuša spodbijati trditve z napadom na osebo, namesto na argument sam. Sledilo je predavanje dr. Borisa Vezjaka z naslovom Argumentacijske sheme: Ad hominem in njegove izpeljanke. Dr. Vezjak je opozoril, da je v današnji družbi tovrstnih zmot vse več in smo zato tudi dolžni o tem spregovoriti. Trenutna ameriška volilna kampanja je, tako Vezjak, v celoti adhominalna, saj je dosegla raven popolne odsotnosti logične argumentacije. Dr. Maja Malec je spregovorila o Galileovi argumentaciji v Dialogu o dveh glavnih sistemih sveta, dr. Nenad Miščević pa je predstavil temo Heidegger skozi argument. Sledilo je predavanje dr. Olge Markič o pasteh mišljenja in kognitivnih iluzijah ter predavanje hrvaškega filozofa dr. Nenada Smokrovića z naslovom Argumentativni proces: možni kriteriji delitve. Ob koncu smo ponovno prisluhnili avtorju knjige dr. Danilu Šustru, ki je predstavil temo Argument med obliko in vsebino – refleksije o neformalni logiki.

Na tokratnem filozofskem dogodku smo bili priča nizu zanimivih predavanj, v katerih so avtorji z različnih plati skušali osvetliti temo, ki je za kulturo komunikacije izjemnega pomena, danes morda bolj, kot kadarkoli.